Okostje moškega in ženske, ki sta bila najverjetneje par, so arheologi odkopali v majhni, začasni spalnici večje vile. V času, ko se je zgodil izbruh ognjenika, je bila vila ravno v procesu predelave in prenove, sklepajo strokovnjaki. Ženska je ležala v postelji, okrog nje pa so bili raztreseni zlati, srebrni in bakreni kovanci ter kosi nakita, med drugim zlati uhani in uhani z biseri. Moški je ležal ob vznožju njene postelje.

Nekoč cvetoče mesto Pompeji, katerega ostanke lahko danes obiščete na kratkem izletu iz Neaplja, je leta 79 n. št. nenaden izbruh ognjenika Vezuv pokopal pod vulkanskim pepelom. V izbruhu je umrlo več tisoč starih Rimljanov, ki se jim do tistega trenutka ni sanjalo, da živijo pod enim največjih ognjenikov v Evropi. Debela plast pepela, ki je pod seboj pokopala mesto, je za prihodnost neverjetno dobro ohranila tako mestne zgradbe kot tudi ostanke njenih prebivalcev.

Samo v Pompejih je v izbruhu umrlo približno dva tisoč ljudi, skupni davek ognjenika na celotnem območju izbruha pa je bil tudi do 16 tisoč človeških življenj.

Smrt v reki lave
Par, ki so ga arheologi odkopali šele zdaj, si je majhno sobico izbral za zatočišče: čakala sta, da bo iz neba nehala leteti kamnita toča, ki pa jima je hitro zametla izhod in onemogočila pobeg iz hiše. Na koncu sta bila pokopana pod tokom lave in drugega vrelega materiala, ki se je valil iz ognjenila, so rekonstruirali arheologi.

"Priložnost, da analiziramo neprecenljive antropološke podatke teh dveh žrtev ... nam bo pomagala zbrati precejšnjo količino podatkov o vsakodnevnem življenju antičnih Pompejcev," je komentiral direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel.

"To najdišče ponuja res dragocene informacije o zadnjih trenutkih življenj ljudi ob izbruhu leta 79, o odločitvah, ki so jih sprejemali, o tem, kaj vzeti s seboj in kam se zateči."

Pompeje so sicer arheologi prvič odkrili že v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Potem ko so bile italijanske oblasti deležne kritik, ker so tako pomembno arheološko najdišče dolga leta zanemarjale in prepustile propadanju, se v zadnjem obdobju ob finančni podpori Evropske unije, ki je temu projektu namenila 105 milijonov evrov, to znova raziskuje, opravljajo se konservatorska in restavratorska dela ter predstavitve javnosti.