Vlada je samostan za kulturni spomenik državnega pomena razglasila na predlog ministrstva za kulturo, ki je pri tem upoštevalo strokovni predlog Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Konec meseca, točneje 25. septembra, bo samostan gostil odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.

Kot je ob tem povedal državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan, je vlada s tem prepoznala izjemen pomen samostana, ki že s svojo lego, še bolj pa z vsebino napolnjuje prostor obeh Goric, ki ju povezuje tudi s pred kratkim obnovljeno potjo. "Tik pod njim se razteza prenovljeni Rafutski park, ki je od aprila letos ponovno odprt za javnost. Laščakova vila še čaka na skorajšnjo obnovo, za katero smo na ministrstvu zagotovili evropska kohezijska sredstva. Ministrstvo je sofinanciralo tudi letos končane konservatorsko-restavratorske posege v prezbiteriju cerkve," je na razglasitvi še dejal Rusjan.

Razglasitev samostana za kulturni spomenik izjemnega pomena za državo sovpada s praznovanjem občinskega praznika v Novi Gorici.

Kot del varovane sestavine spomenika so tudi premičnine. Med njimi je celoten fond Škrabčeve knjižnice, ki velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji. Knjižnica obsega približno 16.500 naslovov, datiranih od 15. do 21. stoletja, med njimi edinstven izvod Zimskih uric Adama Bohoriča iz leta 1584. S samostanom povezano zgodnjebaročno cerkev krasijo bogate štukature in oprema, pod njo je grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji člani te dinastije, skupaj z zadnjim francoskim kraljem Karlom X.

Odlok, s katerim je vlada samostan razglasila za kulturni spomenik, je bil kot prvi v celoti pripravljen s podporo novega informacijskega sistema eDediščina (ISeD). Ministrstvo je aplikacijo razvilo v okviru projekta Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

V okviru mehanizmov za obnovo kulturnih spomenikov je ministrstvo za obnovo delov samostanskega kompleksa v zadnjih dveh desetletjih namenilo sredstva v znesku dobrih 230.000 evrov. Od leta 2021 do danes je sofinanciralo tudi konservatorsko-restavratorske posege v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v vrednosti 98.500 evrov.