V Pokrajinskem muzeju Maribor snujejo novo zbirko, saj je poslanstvo muzejev, da dokumentirajo, vrednotijo, interpretirajo, raziskujejo, ohranjajo ... in tudi omogočajo dostop in javnosti predstavljajo predmete premične kulturne dediščine. Foto: EPA
V Pokrajinskem muzeju Maribor snujejo novo zbirko, saj je poslanstvo muzejev, da dokumentirajo, vrednotijo, interpretirajo, raziskujejo, ohranjajo ... in tudi omogočajo dostop in javnosti predstavljajo predmete premične kulturne dediščine. Foto: EPA

Muzej okusov je za zdaj šele delovni naslov muzejske zbirke, ki jo pripravljajo v mariborskem muzeju, ob tem pa vabijo javnost k sodelovanju pri njenem ustvarjanju. Ljudi pozivajo, naj se spomnijo trenutkov in predmetov, ki jih povezujejo z določenim okusom, in jim nato pošljejo izpolnjeni vprašalnik, sestavek in fotografijo predmeta. Za prispevke niso določili časovne omejitve, saj se bo virtualna zbirka skozi čas dopolnjevala.

Vprašalnik in druge uporabne informacije
najdete na tej povezavi.

Okus se razvija skozi čas in se spreminja tudi s spreminjanjem družbenih norm. Foto: Reuters
Okus se razvija skozi čas in se spreminja tudi s spreminjanjem družbenih norm. Foto: Reuters

O okusih se ne razpravlja
Zbirka bo razdeljena na pet oddelkov, Sladko, Slano, Kislo, Grenko, Pikantno, in bo vključevala posredovane predmete, povezane z določenim okusom, so sporočili iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

"Spomin na okus lahko povzroči, da se ob okušanju počutimo pomirjeno, varno, veselo ali pa negotovo, plašno, razdraženo. Vsak po svoje. Včasih ne moremo ugotoviti, zakaj je tako, drugič pa se lahko precej natančno domislimo, na kaj nas okus spomni – na osebo, prostor, dogodek, priložnost, navado, čas," so še zapisali v muzeju.

"In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico za dobro jutro, zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila," je v romanu V Swannovem svetu zapisal Marcel Proust. Foto: Wikipedia

Kisla stališča, grenki spomini in sladke obljube
Z muzejskega vidika je zanimivo tudi to, da se okus razvija skozi čas. "Kar se nam je nekoč zdelo lepo ali dobro, se nam lahko pozneje zazdi grdo ali slabo. Okus se spreminja tudi z modo, predvsem pa v povezavi s spreminjanjem družbenih vrednot. Ne samo deset let stare hlače ali shojena preproga, tudi kakšno stališče se nam lahko zazdi kislo, spomini grenki, obljube sladke, pripombe neokusne, čeprav so morda skrite misli precej pikantne," so še poudarili. Ob tem pa dodali, da utegne biti "okus – ta močni, intimni čut – generator živopisnega mozaika časa in utripa".