Na pročelju cerkve skulptura iz 13. stoletja "Judensau" (v prevodu: Judovska svinja) upodablja karikaturo rabina, ki v zrak drži rep svinje, medtem ko se dva judovska otročička hranita na njenih seskih. Judovska vera sicer prašiče opredeljuje kot nečiste živali, v srednjem veku pa je bila antisemitska drža po Evropi zelo razširjena.

Tožnik se že več let trudi s pomočjo sodišča doseči, da bi skulpturo, izklesano iz peščenjaka in pritrjeno približno štiri metre nad tlemi, za stalno odstranili. Najvišje prizivno sodišče v Nemčiji pa je zdaj potrdilo razsodbo sodišča nižje stopnje, ki je umik kipa zavrnilo, češ da v nobenem pogledu ne krši zakona.

Relief legitimizira spominska plošča
Zakon ni bil kršen zato, ker je bil relief prekvalificiran v spominsko ploščo, ki priča o stoletjih protijudovskega sentimenta v Evropi, je utemeljilo sodišče. Novembra 1988, petdeset let po zloglasnem pogromu nad Judi, t. i. kristalni noči, je cerkev v Wittenbergu v tla pod reliefom namestila bronasto ploščo v spomin šestim milijonom Judov, umorjenim v holokavstu.

Tožnikov odvetnik Michael Duellmann argumentira, da upodobitev od nekdaj ni bila drugega kot podpihovanje k sovraštvu – spominska plošča gor ali dol. Njegov predlog je, da bi delo premaknili v bližnji muzej Luthrova hiša.

Razširjen motiv
Wittenberški relief je ena od približno dveh ducatov podobnih srednjeveških skulptur, ki jih je še vedno mogoče videti na pročeljih cerkva po Nemčiji in drugje po Evropi.

Osrednji svet Judov v Nemčiji je v izjavi za javnost zapisal, da odločitev sodišča razumejo, da pa po njihovem mnenju spominska plošča ni zadostna "protiutež" – Cerkev mora po njihovih besedah priznati svojo krivdo in obsoditi več stoletij protijudovske drže. "Blatenje judov s strani Cerkve mora enkrat za vselej postati stvar preteklosti," je izjavil predsednik sveta Josef Schuster.

Wittenberg je seveda tisto mesto, kjer je Martin Luther leta 1517 na cerkvena vrata pribil 95 tez. Te so bile uperjene proti tedanjemu ravnanju Cerkve, ki je bila predvsem izredno bogata institucija in je med drugim služila s prodajo odpustkov. Luther je zahteval reformo – preprosto cerkev in branje Svetega pisma v domačem jeziku. Nad Luthrovimi idejami se je navdušil tudi slovenski duhovnik Primož Trubar.

Cerkev, o kateri teče beseda, je bila prizorišče prvega darovanja maše v nemščini (namesto v latinščini), zaradi česar je Unesco stavbi dodelil status svetovne dediščine.