Odkritje je arheologe
Odkritje je arheologe "napeljalo na misel, kakšni zakladi se še skrivajo pod angleškimi srednjeveškimi cerkvami". Foto: HS2

Arheologi so našli doprsna kipa, za katera se zdi, da gre za moškega in žensko, ter kip otroške glave. Našli so tudi šestkotni stekleni rimski vrč. Večji kosi vrča so izjemno dobro hranjeni, pa čeprav so bili v zemlji zakopani več kot tisoč let. Edini znani primerljivi primerek je posoda, ki je na ogled v newyorškem Metropolitanskem muzeju.

Arheologinja Rachel Wood je za agencijo PA Media povedala: "To so izjemno pomembne najdbe, saj so v Združenem kraljestvu zelo redke." Dodala je, da bi bila že najdba ene kamnite glave ali enega poprsja brez glave osupljiva, našli pa so dve popolni poprsji in glavo. "Z arheološkega vidika pa so za nas še pomembnejše, saj so spremenile naše vedenje o tej lokaciji pred gradnjo srednjeveške cerkve," je še povedala arheologinja.

Arheološka izkopavanja so uvodni korak pred gradnjo projekta HS2, nove železniške proge, ki bo povezala deset največjih britanskih mest. Linija bo imela 25 postaj hitrega vlaka.

Izkopavanja na tem področju potekajo že od leta 2018. Arheologi so odkrili dobro ohranjene stene in strukturne elemente normanske cerkve, ki ima na zidovih sledi srednjeveških grafitov in simbolov za odganjanje zla. Foto: HS2
Izkopavanja na tem področju potekajo že od leta 2018. Arheologi so odkrili dobro ohranjene stene in strukturne elemente normanske cerkve, ki ima na zidovih sledi srednjeveških grafitov in simbolov za odganjanje zla. Foto: HS2

Najdbe iz cerkve, ki je bila posvečena Mariji, so prenesli v laboratorij, kjer jih bodo strokovno očistili in analizirali ter jih natančno datirali.

Po mnenju stroke je na tem mestu stal rimski mavzolej, preden je bila leta 1080 zgrajena normanska cerkev. Iz cerkve je bilo odstranjenih tudi približno 3000 skeletov, ki jih bodo pokopali na novi lokaciji. Grobišče ob cerkvi je bilo v uporabi skoraj 900 let: zadnji ugotovljeni pokop je bil leta 1908.

Marijina cerkev je bila zgrajena leta 1080, nato prenovljena v 13., 14. in 17. stoletju. Leta 1880 so jo opustili, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila označena za strukturno nestabilno stavbo in je bila porušena.