Postavitev odpira Gorenjski muzej, in sicer ob 19. uri v galeriji Mestne hiše v Kranju.

Gorenjski glas – glavni kronist dogajanja v pokrajini
Razstava predstavlja prelomno leto, ko je Slovenija postala samostojna država in so se vrstili številni pomembni zgodovinski dogodki, so o razstavi sporočili iz Gorenjskega muzeja. Kot so pojasnili, je Gorenjski glas že desetletja glavni kronist dogajanja v pokrajini in zato pomemben zgodovinski vir, saj prispevki o lokalnem dogajanju ilustrirajo utrip tedanjega časa.

"Leto 1991 je prineslo marsikatero spremembo v vsakdanje življenje Slovencev. Prebivalci Gorenjske so od blizu doživljali dneve vojne za Slovenijo, saj so bili mejni prehodi, osrednje letališče in komunikacije pomembni cilji jugoslovanske armade."

Ob osamosvojitvi Slovenije so ljudje z velikim veseljem in upanjem zrli v prihodnost, čeprav so gospodarske in socialne razmere napovedovale težke čase. Industrija na Gorenjskem je bila že tedaj v velikih težavah, saj se je soočala s preteklimi napakami, zahtevami trga in privatizacijo. Prodaja na nekdanjih trgih se je močno zmanjšala, podjetja so tonila v izgube in ponavljale so se zgodbe neizplačanih plač, stavk ter stečajev.

Vedno nove socialne stiske
Številni delavci so se znašli pred zaprtimi vrati tovarn, ki so bile desetletja pojem uspeha in del identitete lokalnega okolja. V tedanjih petih gorenjskih občinah – Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica in Škofja Loka – so se ob naraščanju števila brezposelnih največ ukvarjali z reševanjem vedno novih socialnih stisk.

Hkrati se je nakazovalo nekaj optimističnih zgodb z vlaganji v razvoj izdelkov. Razcvetelo se je podjetništvo in odpirala so se številna majhna podjetja. Veliko je bilo novih trgovin, hkrati pa je Gorenjska v tem času dobila prva večja nakupovalna središča domačih trgovcev. Uveljavljanju slovenskih blagovnih znamk je bil namenjen novi sejem Slovenski proizvod, v turističnih krajih pa zaradi negotovih političnih razmer ni bilo tujih gostov.

Pomembna pridobitev za razvoj pokrajine je bilo odprtje karavanškega predora in dela gorenjske avtoceste mimo Jesenic. Telefonsko omrežje se je posodabljalo z novimi digitalnimi tehnologijami, aktualni so bili načrti plinifikacije in ravnanja z odpadki.

Vsakdanje življenje prebivalcev Gorenjske so zaznamovale skrbi zaradi izgube službe in vprašanja, kako pokriti tekoče stroške ter s prihranki odkupiti družbeno stanovanje. Veselili pa so se ob uspehih športnikov, ki so osvajali prve medalje za Slovenijo na svetovnih prvenstvih, so še sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Razstava bo na ogled do konca avgusta.