Artemida je prvotno sedela na prestolu na vzhodni strani Partenona na atenski Akropoli.

"Faganov fragment", kot se delec imenuje, meri 35 krat 31 centimetrov. Nekoč je bil del zasebne zbirke Roberta Fagana, arheologa in britanskega generalnega konzula na Siciliji v 19. stoletju. Po Faganovi smrti je njegova vdova dragoceni kos marmorja leta 1820 prodala Kraljevi univerzi v Palermu. Do danes se niso ohranili podatki, kako je Fagan do dragocenosti sploh prišel.

Štiriletna izposoja postala trajna
Arheološki muzej Antonia Salinasa je januarja letos fragment za štiri leta posodil v Atene, z možnostjo "obnovitve" za naslednja štiri leta. Grčija in regionalna vlada Sicilije sta se nato dogovorili, da bo stopalo odslej ostalo v Grčiji. Njegova vrnitev "kaže pot za vrnitev vseh delov friza v Atene", je napovedala grška ministrica za kulturo Lina Mendoni.

Osrednji spor ni z Italijo, pač pa z Veliko Britanijo
Grčija sicer že desetletja zahteva vrnitev Elginovih marmorjev, delov partenonskega friza, ki so od leta 1816 v lasti Britanskega muzeja v Londonu. Medtem ko Grčija in Italija že dolgo sodelujeta pri vračanju predmetov kulturne dediščine, je Velika Britanija vrnitev znanih marmorjev zavrnila. V Londonu je še vedno 65 od 96 izvirnih delov friza.

Sorodna novica Velika Britanija in Grčija se dogovorili za srečanje o vračanju partenonskih kipov

Leta 2009 je Grčija zgradila nov muzej, da bi hranila dele friza v izvirniku, manjkajoče dele pa so nadomestile mavčne kopije.

Pridobljeni zakonito, ne pa tudi legitimno
Partenon je ena najbolj znanih ruševin iz antične Grčije. Leta 1801 so predmete današnje "Elginove zbirke" iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea. Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.

Skulpture je nato diplomat po burni poti prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelil britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.

Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".