Paravojaška enota RSF je s podporo Združenih arabskih emiratov od aprila lani v vojni s sudanskimi oboroženimi silami (SAF). Sudanska nacionalna radiotelevizija SBC je v nedeljo poročala, da je "obsežna operacija plenjenja in tihotapljenja" vplivala na vsebino muzeja, vendar ob tem ni bilo navedeno, kateri artefakti so bili ukradeni. Glede na poročanje je bila operacija izvedena na območju pod nadzorom RSF-ja na začetku tega leta, je sporočila neodvisna medijska organizacija Middle East Eye (MEE).

Narodni muzej Sudana v prestolnici Kartum je sicer eden največjih in najstarejših muzejev v državi. Njegova zbirka vključuje arheološke najdbe iz različnih obdobij sudanske zgodovine, od kamene dobe do islamskega obdobja.

Tihotapljenje naropanih dragocenosti v Južni Sudan
"Satelitske slike so potrdile, da so tovornjaki, natovorjeni s predmeti, zapustili muzej na začetku tega leta in se odpeljali proti meji z Južnim Sudanom," piše v poročilu, v katerem je navedeno tudi, da so tovornjaki prevažali eksponate iz muzeja. SBC je s sklicevanjem na "obveščene vire" poročal še, da so nekatere muzejske artefakte ponudili v prodajo na spletu in družbenih medijih, pri čemer pa vsaj za zdaj ni jasno, ali so bili tudi že prodani. SBC je sicer sporočil, da je pridobil posnetek, ki potrjuje prodajo muzejske vsebine. Iz MME-ja so sporočili, da niso mogli neodvisno preveriti poročila.

Obtožbe plenjenja že ob samem začetku vojne
RSF je bil že predtem obtožen plenjenja muzeja aprila lani, torej na samem začetku vojne, a je te trditve zanikal in vztrajal, da je opravljal svojo odgovornost za varovanje stavbe in njene vsebine. Glede na posnetke, ki jih je pridobil tudi MEE, so RSF-jevi pripadniki vdrli tudi v bioarheološki laboratorij M Bolheim v sudanski prestolnici, ki naj bi hranil človeške ostanke, vključno s kostmi in okostnjaki, iz obdobja 3300 do 3000 pr. n. št.

Spopadi med vladnimi silami in RSF-jem so aprila 2023 izbruhnili po večmesečnih napetostih med poveljnikom vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom in njegovim nekdanjim namestnikom ter vodjo RSF-ja Mohamedom Hamdanom Dagalom. Odtlej so zahtevali že na desetine tisoče življenj, po nekaterih ocenah tudi več kot 100.000, in sprožili eno najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Zaradi sovražnosti je moral vsak peti prebivalec 50-milijonske države zapustiti svoj dom, več kot polovica prebivalstva pa se spopada z akutno negotovostjo preskrbe s hrano. Humanitarni delavci zaradi vojne nimajo dostopa do številnih regij. Na obe strani v konfliktu medtem letijo obtožbe o vojnih zločinih.