Unesco je leta 2005 razglasil 27. oktober za svetovni dan avdiovizualne dediščine, ki opozarja na pomembnost ohranjanja arhivskih zvočnih in avdiovizualnih posnetkov, kot so filmi, zvočni in videoposnetki ter radijski in televizijski programi. Med to dediščino spada tudi bogata umetniška produkcija, ki jo v Sloveniji hranijo Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana) in sorodni arhivi po drugih državah, sporočajo iz SCCA-Ljubljana.

Na dan avdiovizualne dediščine v SCCA-Ljubljana vsako leto v goste povabijo mednarodne arhive, kuratorje in umetnike, katerih aktivnosti predstavijo v Slovenski kinoteki. Letos se v Ljubljani znova predstavlja Center za umetnost in medije Argos iz Bruslja, ki je v Kinoteki gostoval že leta 2016. Zavrteli bodo sklop kratkih filmov, ki so ga naslovili Kultura je naš posel. "Vodilna belgijska institucija na področju avtorskega filma in videa na edinstven način združuje funkcije umetnostnega centra s programom zbirk in arhiva," sporočajo organizatorji.

Argos je bil ustanovljen leta 1989, da bi spodbujal in promoviral takrat nastajajočo belgijsko avdiovizualno sceno. Danes upravlja največjo zbirko umetniških filmov in videov v Belgiji, ki šteje skoraj 6000 del. Odkar se je organizacija leta 1999 preselila v industrijsko stavbo v zgodovinskem okrožju Les Quais v središču Bruslja, je postopoma razvila še druge dejavnosti: razstave, projekcije, festivale, delavnice, seminarje in pogovore. Stavba trenutno vključuje knjižnico, dva razstavna prostora, prostor za projekcije, klimatiziran arhiv, montirnico, pisarne, kavarno in knjigarno.

Poseben program ob svetovnem dnevu avdiovizualne dediščine, zasnovan kot zrcalo razmislekov, s katerimi se organizacija Argos trenutno ukvarja, je kurirala in bo uvedla vodja arhivske zbirke Argos, Katia Rossini. Program bo odprl film znane belgijske fotografinje Marie-Françoise Plissart, ki bo prikazal Bruselj z novih perspektiv, sledili pa bodo kratki videi, ki obravnavajo vprašanje, kje potekajo umetniške dejavnosti in kakšen pomen umetniki pripisujejo svoji umetniški praksi, so zapisali v Kinoteki.

Po seriji kratkih filmov bo prikazan še film Dial H-I-S-T-O-R-Y iz leta 1997, "briljanten filmski esej, vešč montažni film in eksperimentalen dokumentarec, ki spremlja zgodovino ugrabitve letal," je zapisala Rossini. Ustvarjen je iz širokega nabora arhivskih podob, od novičarskih posnetkov, korporacijskih in učnih filmov do domačih videov. "Skoraj trideset let pozneje je film spet nadvse relevanten. V kontekstu geopolitičnih turbulenc nas spomni, kako lahko mediji izbruhnejo v naši zasebni sferi in ustvarijo tesnobo in strah."

Sorodna novica Razstava fotografij protestov iz pandemičnega časa: ena največjih razstav slovenske fotografije

V sklopu razstave slovenske protestne fotografije Naša last bodo ob letošnjem svetovnem dnevu avdiovizualne (AV) dediščine prikazali tudi kratke filme in videe različnih avtorjev, ki so med letoma 2020 in 2022 dokumentirali demonstracije in protestna gibanja po Sloveniji ter svojo ustvarjalnost prelili v gibljive slike.

"Aktualno razstavo v Galeriji Jakopič Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki skozi fotografijo predstavlja obdobje, zaznamovano s pandemijo covida-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji, določa močna dokumentarna nota. Ker živimo v času vizualnih podob, so poleg fotografij v tem obdobju nastali tudi številni filmi oz. videii," sporočajo iz Galerije Jakopič. Kuratorja razstave Metod Blejec in Julija Hoda sta dela raznolikih avtorjev združila v program, na katerem bodo prikazali kratke filme Božidarja Flajšmana Ne boste nas utišali, Miha Možine Venci vejli: Pojoči protest, Nika Erika Neubauerja Kje je after in Mance Juvan Glas ljudstva.