Muzej Chau Chak Wing, ki deluje v okviru Univerze v Sydneyju, je človeške lobanje prednikov vrnil prebivalcem šestih vasi v Papui Novi Gvineji. Čustveno repatriacijo so spremljale tako rekoč živopisne slovesnosti s petjem in plesom. Nekatere lobanje so pripadale ljudem, katerih imena so znana in se jih v domovini še spominjajo, je dejal višja muzejska kustosinja Jude Philp.

Kakor ponovno rojstvo krajevnega prebivalstva
Kustosinja je bila tudi tista, ki je lobanje uradno predala prebivalcem vasi, med katerimi sta Gorendo in Bilibil v pokrajini Madang. "Ljudje na neki način gledajo (na repatriacijo) kot na ponovno rojstvo svoje zgodovine ter razmišljajo o teh ljudeh in modrosti tistega časa," je dejala za Art Newspaper. Kustosinja in drugi dostojanstveniki so na slovesnost v priobalni vasi Bilibil prispeli v čolnih in prinesli lobanje na kopno v posebnih škatlah. "Ko smo prispeli na obalo, so k nam prišli štirje mladeniči, oblečeni v bojevnike, s sulicami, loki in puščicami ter vzklikali," je povedala. Po njenih besedah so vaščani nato na kopnem dostojanstvenikom obraze podrgnili z dišečo okero, "s čimer so potrdili, da gre za žalost in žalovanje".

Lobanje z otoka odpeljane konec 19. stoletja
Vseh 16 lobanj je bilo z obale Rai odnesenih v letih 1876 in 1877 med ekspedicijo, v okviru katere jih je zbral ruski znanstvenik Nikolaj N. Mikluho-Maklaj. V njegovih dnevniških zapisih je mogoče prebrati, da so bile lobanje dane brezplačno in da ni šlo za ekshumirane posmrtne ostanke.

Jack Simbou, namestnik sekretarja na oddelku Papue Nove Gvineje za razvoj skupnosti in religijo, je dejal, da je bil prevzem posmrtnih ostankov prednikov ganljiva izkušnja za skupnost. "Te prednike je Nikolaj vzel pred skoraj 150 leti, da bi podprl svoje delo pri promociji skupnega človeštva," je dejal. Dodal je, da so z obale Rai odpluli na krovu ruske korvete in se zdaj vrnili z letalom Boeing. "Njihovo potovanje obsega čas in razdaljo, zato se zahvaljujemo muzeju Chau Chak Wing, da nas je ponovno združil," je še dodal.

Lobanje je muzeju podarila znanstvenikova vdova
Mikluho-Maklaj je v Sydney prispel leta 1878 in začel sodelovati z Williamom Johnom Macleayem, kolegom ljubiteljem naravne zgodovine, čigar dobrodelnost je leta 1887 omogočila ustanovitev Macleayevega muzeja na Univerzi v Sydneyju. Lobanje je nato leta 1888 muzeju Macleay podarila Mikluho-Maklajeva vdova. Ta muzej pa je pred petimi leti postal del muzeja Chau Chak Wing. Prebivalci Papue Nove Gvineje so muzeju v zahvalo za vrnitev posmrtnih ostankov svojih prednikov podarili več predmetov, med katerimi je tudi t. i. veličastna posoda iz Bilibila, ki je tudi sicer znan po lončarstvu, je še povedala muzejska kustosinja Jude Philp.