Opozorilo za varnost muzejskih artefaktov v Sudanu je stroka zagnala že junija 2023; leto dni pozneje so nastali satelitski posnetki, na katerih je bilo mogoče jasno videti tovornjake, naložene z artefakti, ki zapuščajo muzej. Prejšnji teden je po dveh letih državljanske vojne vojska iz Kartuma izgnala paravojaško milico Sile za hitro podporo (RSF) – in zdaj v svet curljajo prve prave ocene obsežnosti kraje.

Video, ki ga je objavil časopis Sudan Tribune, se sprehodi skozi izpraznjene sobe muzejev, v katerih je ostalo samo še nekaj največjih skulptur, denimo sedem ton težki kip kralja Taharqe, faraona, ki je Egiptu in kraljevini Kuš (današnji Sudan) vladal med letoma 690 in 664 pr. n. št. Na družbenih mrežjih so tudi fotografije razmetanih in uničenih soban ter razbitih razstavnih vsebin.

V Sudanskem narodnem muzeju je bilo shranjenih več kot sto tisoč artefaktov iz večtisočletne zgodovine tega ozemlja, vključno z ostanki Nubijskega kraljestva, imperija Kuš ter nato krščanske in islamske dobe. V muzeju so bile mumije iz leta 2500 pr. n. št., kar pomeni, da so med najstarejšimi in arheološko najdragocenejšimi na svetu.

Po umiku RSF-ja je škodo z ekipo strokovnjakov prišel ocenit Tirab Abaker Harun, kustos iz Etnografskega muzeja v Kartumu, ki je zdaj pristojen za sestavo poročila o trenutnem stanju.

"To je neizmerna tragedija," je bila njegova prva reakcija. "Izgubljena je bila večina redkih muzejskih artefaktov, tako kot tudi zlato in dragi kamni."

Roparji niso odnesli samo artefaktov iz razstavnih prostorov muzeja, ampak so vdrli tudi v depo, v posebej zavarovane prostore, kjer je bilo med drugim shranjeno zlato. Policija sklepa, da je bilo zlato verjetno že pretihotapljeno iz dežele za preprodajo.

Organizacija Unesco je že pred časom pozvala trgovce z umetninami, naj ne sodelujejo pri prodajah, uvozu ali izvozu artefaktov, pretihotapljenih iz Sudana.

Sudanci občutijo veliko izgubo kulturne in arheološke dediščine. "Kraja in uničevanje v Sudanskem narodnem muzeju, ki ju je zagrešil RSF, sta bila ena najbolj bolečih zločinov ... Bilo me je sram in bila sem jezna," je izjavila Hala Al Karib, vidna aktivistka za pravice žensk.

Sama je muzej obiskovala že s starši, je povedala za britanski Guardian, in pozneje tradicijo nadaljevala tako, da je skoraj vsak teden tja odpeljala svojo hčerko. "To je bilo zelo osebno; ponosen narod smo in nenehno črpamo navdih iz svoje starodavne civilizacije – to je dediščina, ki jo prenašamo naprej svojim otrokom in vnukom."

Simbolika izropanih muzejskih soban
Tragedijo sudanskih muzejev mnogi vidijo kot simbol tragične izgube, ki jo je država doživela od izbruha vojne leta 2023, ko se je začel boj za prevlado med vojaškim poveljnikom Abdelom Fatahom Al Burhanom in vodjo RSF-ja Mohamedom Hamdanom Dagolom.

Sudanska sindikalistka Šahenda Suliman ocenjuje: "Čeprav se ničesar ne da primerjati s človeško tragedijo te vojne, pa je določena simbolika v tem, da vidimo le praznino, kjer so nekoč stali veličastni predmeti. Na ta način dojamemo veličino uničenja, izgubo in praznjenje dežele, ki smo jim priča od začetka vojne."

"Nekateri artefakti so več tisočletij preživeli vsako kugo, vsak vdor od zunaj in vsako okupacijo, datirali so v čas pred rojstvom Kristusa – niso pa preživeli te vojne."

Nekdanja novinarka Dallia Mohamed Abdelmoniem, ki je ob izbruhu vojne zapustila Kartum, opozarja, da ima izguba dediščine še toliko večjo težo, ker se je védenje o prazgodovini Sudana začelo širiti šele v zadnjem času. Tako se je na primer beseda kandaka – to je bil naslov za kraljice starodavnega imperija Kuš – začela uporabljati za aktivistke, ki so leta 2018 sodelovale pri vstaji proti diktatorju Omarju Al Baširju.

"Ne vem, kako bi lahko nadomestili te neprecenljive zgodovinske artefakte – in ali je sploh volja, da bi kaj takega naredili. Za večino Sudancev je imela ta vojna tako hude posledice, da se bojim, da vračanje predmetov z zgodovinsko, kulturno in umetniško vrednostjo ne bo obveljalo za prioriteto."