Kranjsko združenje borcev za vrednote NOB-ja je zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer bo potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja.

V Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ) Brdo so pojasnili, da so kip odstranili z namenom, da ga bodo restavrirali, koliko časa bodo dela trajala, pa še ni znano.

"Pripravljamo idejni projekt za ustrezno prezentacijo kipov"
"JGZ Brdo je po skrbnem pregledu in potrebnih posegih na kipih v notranjosti kot odgovoren lastnik začel pregled in potrebne posege tudi na kiparskem fondu v parku. V skladu s strokovnimi smernicami restavratorskega centra zavoda za varstvo kulturne dediščine bodo poskrbeli za ustrezno sanacijo kipov, ki večinoma od vlivanja naprej še niso bili ustrezno raziskani in zaščiteni. Prav tako v skladu s projektnimi izhodišči iz leta 2007 pripravljamo idejni projekt za ustrezno prezentacijo kipov, saj po strokovnih ocenah sedanja postavitev na Brdu ni ustrezna," je za MMC pojasnil Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

"V programu za leto 2021 Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) ni predvidel nobene obnove oziroma konservatorsko-restavratorskih posegov na kipu," pravi nekdanja direktorica MNZS-ja Kaja Širok.

"Kot lastnik kipa je namreč MNZS tisti, ki sodeluje v pripravi analiz, popisov stanja in postopkov ohranjanja kipa. Od parka tudi nismo bili obveščeni, da bi bilo s kipom kar koli narobe in da je v tako slabem stanju. To stanje je bilo očitno detektirano po 31. 1. 2021, ko mi je mandat potekel," je še dejala.

Kip umaknjen že približno mesec dni
Kip maršala Josipa Broza – Tita je leta 1947 izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Spomenik je več let stal v Ljubljani, pozneje so ga prenesli na Brdo pri Kranju v park kipov socialističnega obdobja. Letos spomladi so sprehajalci opazili, da kipa ni več na podstavku. V kranjskem združenju borcev za vrednote NOB-ja so se na upravljavce obrnili z vprašanji, zakaj so kip odstranili in ali bo v park znova umeščen do začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, ko se bodo na Brdu vrstili protokolarni dogodki.

V JGZ-ju Brdo so odgovorili, da so skulpturo za namene obnove prenesli v zaprte prostore. Tam je pripravljena na raziskave, ki so potrebne za izdelavo konservatorsko-restavratorskega programa, pri čemer dogovarjanja o nadaljnjem postopku del še potekajo.

Postopka obnove še niso začrtali
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da bo šele po izvedenih raziskavah in po natančnem popisu zatečenega stanja znano, kako in kje bodo potekala konservatorsko-restavratorska dela na kipu. Na osnovi izsledkov vseh raziskav bodo namreč pripravili program potrebnih posegov in šele takrat bodo lahko tudi časovno opredelili trajanje celotnega posega.

Po njim znanih podatkih kip Tita do zdaj še ni bil restavriran. So pa kipi, postavljeni na prostem, veliko bolj podvrženi procesom propadanja in predvsem na bronu so potrebna nujna vzdrževalna dela, ki vključujejo obnovo zaščitnega sloja na nekaj let, so pojasnili na ZVKDS-ju.

Na udaru narave (in neprimernih posegov)
V zadnjih letih so izvedli več pregledov stanja tovrstnih spomenikov in njihova želja je, da se vzpostavi redni monitoring nad spomeniki na prostem, ki so najbolj ogroženi. "Dogaja se namreč, da so tovrstni kipi deležni nestrokovne obnove, s katero je odstranjena dragocena patina, ki je del originala," so opozorili na zavodu.

V nadaljevanju bodo za Titov kip predvidoma izdelana tudi navodila za vzdrževanje. "Tovrstna navodila bi po mnenju stroke na splošno potrebovali vsi, posebej pa še prostostoječi in tako vplivom bolj izpostavljeni spomeniki ‒ javne plastike," so poudarili na ZVKDS-ju in dodali, da so na to potrebo v restavratorskem centru na različnih ravneh že večkrat opozorili.

V JGZ-ju Brdo so poudarili, da je kiparska zbirka na Brdu najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji. Gre za eno redkih javnih zbirk kipov, nastalih okoli sredine preteklega stoletja, pod katere se podpisujejo avtorji, kot so Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Tine Kos, Frane Kršinić, Boris Kalin, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu, Karel Putrih, Zdenko Kalin in Stojan Batič.