Sorodna novica V najbolj razvpitem klubu na svetu: kar se zgodi v Berghainu, ostane v Berghainu

Nemška prestolnica po svetu med drugim slovi tudi po svoji živahni, pionirski sceni tehnoglasbe. Kljub večdesetletnemu stažu pa številni kultni klubi poročajo, da še vedno čutijo posledice pandemičnih zaprtij in omejitev.

Lutz Leichsenring, član izvršnega odbora mreže Clubcommission, v katero so povezani klubi in promotorji, je za Deutche Welle komentiral, da je vpis "še en mejnik za berlinske producente tehna, za umetnike, za lastnike klubov in organizatorje dogodkov". Clubcommission se zavzema tudi za ohranjanje in razvoj klubske kulture v Berlinu.

"Unescova odločitev nam bo pomagala zagotoviti, da bo klubska kultura prepoznana kot dragocen sektor, vreden podpore in zaščite," je zadovoljen Leichsenring.

Iz Detroita v Berlin zgodnjih devetdesetih
"Skupina Kraftwerk, afroameriški DJ-ji in producenti, kot so kolektiv Underground Resistance iz Detroida, so veliko prispevali k nastanku in širjenju tehnokulture," je še povedal.

Mehanski beati tehna so se namreč rodili sredi osemdesetih v Detroitu; po padcu Berlinskega zida so mladi Nemci žanr posvojili za "glasbeno podlago" ponovne združitve. V zapuščene bunkerje, tovarne in elektrarne so se nagnetli plesalci z obeh strani zidu, ki so proslavljali novopriborjeno svobodo.

Nobenih neumnih sporočil – samo ples
"Po padcu Berlinskega zida je tehno preobrazil mesto," se spominja Dimitri Hegemann, ustanovitelj kultnega kluba Tresor, ki je zaživel v kleti pod opuščeno veleblagovnico v Vzhodnem Berlinu. "Vzhodnim mulcem je bil všeč, zahodnim mulcem je bil všeč – in to jih je povezovalo. To je bila priložnost, početi nekaj novega, podobno kot po drugi svetovni vojni v Parizu, ko je Miles Davis prišel z džezom."

"Leta 1989 in 1990 so v Tresor prihajali mladi iz vzhodnih držav, na primer iz Poljske, ki niso znali angleško. Ta nova generacija detroitskega tehna, Underground Resistance in tako naprej, ni imela besedil. Ni bilo neumnih sporočil. Bia je samo glasba, na katero se je dalo plesati."

Nemci tehno, Slovenci čebelarstvo
Nesnovna kulturna dediščina vključuje žive tradicije s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, znanja o okolju in obrtnih tehnik. Od leta 2003 se je Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine pridružilo 180 držav. O vpisu novih kulturnih oblik na Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine vsako leto odloča medvladni odbor po priporočilu ocenjevalnega organa.

Slovenija je na reprezentativnem seznamu zastopana s sedmimi vpisi: najnovejši je babištvo, predtem sta bila sprejeta čebelarstvo in večnacionalni vpis tradicije reje lipicancev, sicer pa so tu še Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.