Generalni sekretar egiptovskega vrhovnega sveta za starine Mostafa Vaziri je po pisanju portala Egypt Today sporočil, da gre za pomembno odkritje, saj se je Pta-M-Via ponašal z več nazivi. Poleg tega, da je bil zakladnik, je bil prav tako kraljev oziroma faraonov pisar in nadzornik živine, skrbel pa je tudi za žrtvovanja božanstvom v templju Ramzesa II. v Tebah – mestu, katerega ruševine ležijo pod današnjim Luksorjem.

V družbi najvišjih uradnikov novega kraljestva
Na območju, na katerem je bila odkrita Pta-M-Viajeva grobnica, ležijo grobnice najvišjih uradnikov novega kraljestva (1549–1069 pr. n. št.), vključno z grobnico znanega vojaškega poveljnika Horemheba, ki je umrl leta 1292 pr. n. št.

Po besedah vodje arheološke misije Ole El Egazi je zasnova grobnice podobna zasnovi drugih grobnic v bližini. Gre za grobni tempelj, pri čemer zgradba sestoji iz vhoda v obliki velike zgradbe, ki ji sledi eno ali več dvorišč. Grobnica se na zahodni strani konča s svetiščem božanstev, ki ima na vrhu piramidon, torej vršni kamen piramide.

Vhod v grobnico je vklesan v kamen, na njem pa je mogoče videti prizore, v katerih je upodobljen Pta-M-Via. Vhod vodi v dvorano s stenami, polnimi živopisnih poslikav, ki prikazujejo prizore daritvenih sprevodov. Arheologi so se dokopali tudi do kamnitih blokov in ozirskih stebrov – nekateri od njih še zmeraj ležijo v pesku, drugi pa stojijo na svojih prvotnih mestih.

Tudi župan, veleposlanik in vrhovni poveljnik vojske
V okviru te arheološke misije so poleg grobnic Pta-M-Viaja in Horemheba odkrili še grobnice župana Memfisa Pta-Masa, kraljevega veleposlanika v tujini Basirja ter vrhovnega poveljnika vojske Eurkija v času vladavine kralja Seta I. in njegovega sina Ramzesa II.

Dekan fakultete za arheologijo Ahmed Ragab je povedal, da so se izkopavanja v Sakari začela v 70. letih prejšnjega stoletja na pokopališču novega kraljestva južno od ceste, ki vodi do piramide kralja Unasa. Med letoma 1983 in 1986 je tamkajšnja izkopavanja vodil profesor Sajed Tavfik, pod njegovim vodstvom pa so odkrili številne grobnice iz obdobja vladavine dinastije Ramesidov, še navaja Egypt Today.

Kar 66 let na faraonskem prestolu
Ramzes II. je bil tretji in najpomembnejši kralj 19. dinastije Ramesidov. Vladal je 66 let, in sicer od leta 1279 pr. n. št. do 1213 pr. n. št. Imel naj bi 100 otrok, zgodovina pa si je faraona zapomnila predvsem po njegovih ambicioznih gradbenih delih, ki jih je uresničeval po vsem kraljestvu. Med drugim je dal zgraditi templje v Tebah in Abidosu ter monumentalna templja v Abu Simblu, v vzhodnem delu Nilove delte pa novo metropolo.

Faraon, ki so ga nasledniki cenili kot velikega praočeta, je vodil nekaj vojaških odprav in egipčanski imperij razširil od Sirije na severu do Nubije na jugu. Njegovo mumijo so odkrili leta 1881 v znameniti Dolini kraljev.