Največ ljudi si je ogledalo zbirke v Ptujskem gradu, in sicer skoraj 23.000, od tega je bilo približno 4000 tujih obiskovalcev. To pomeni skupaj dobrih 4000 več kot leto prej oziroma 1500 več obiskovalcev iz tujine.

"To je še vedno precej manj kot pred izbruhom epidemije. Leta 2019 nas je obiskalo več kot 73.000 ljudi, zbirke v Ptujskem gradu pa si je ogledalo več kot 43.000 obiskovalcev, od tega 16.000 tujih," je glede obiska gradu povedal Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.

Znova več šolarjev in tujih obiskovalcev
Kljub temu v pokrajinskem muzeju lansko leto označujejo kot uspešno, tako po vsebinski kot po izvedbeni plati, tudi finančno so po direktorjevih besedah poslovali pozitivno. Seveda so tudi na njihovo delovanje vplivale epidemične razmere, kar je bilo najopazneje pri obiskanosti, a so številke vendarle boljše kot leto prej. Njihove muzejske zbirke je lani znova obiskalo več šolskih skupin, več je bilo tudi tujih obiskovalcev, je še poudaril Lorenčič.

Leto 2021 je prineslo tudi dopolnitev posameznih vsebinskih sklopov v okviru zbirke historičnih glasbil. Odmevne in dobro obiskane so bile tudi nove občasne razstave Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, 30 let Ptuja v Sloveniji in Ptujska pletarna. Omeniti velja tudi pester likovno-galerijski program v Miheličevi galeriji. Pohvalijo se lahko tudi z izdajo obsežnega muzejskega zbornika, dveh vodnikov po muzejskih zbirkah, muzejskega koledarja in drugih publikacij, ki so spremljale posamezne razstave in projekte, ob tem pa so pripravili številne bogate virtualne vsebine.

Sorodna novica Končno dočakali konservatorski načrt za ptujski grajski kompleks

Nadaljevale so se tudi dejavnosti v povezavi z dopolnjevanjem konservatorskega načrta za obnovo Ptujskega gradu, in sicer z dopolnitvijo tistega dela, ki zadeva severni in zahodni grajski stolp.

Razmerja z občino Središče ob Dravi še zmeraj niso urejena
V muzeju pa jih tarejo še zmeraj neurejena razmerja z občino Središče ob Dravi, ki je z letom 2019 prenehala plačevati finančni delež, ki bi ga morala po odloku o ustanovitvi zavoda. Po neuspešni mediaciji je bil neuspešen tudi nedavni poravnalni narok, zato se bo postopek aprila nadaljeval na ptujskem sodišču. Za zdaj muzej po besedah Lorenčiča manjkajoči delež, gre za okoli 47.000 evrov v treh letih, krije iz lastnih virov.

Posledice nestrokovnih odločitev
Prav tako še ni rešitve za primerno ureditev bogate arheološke zbirke najstarejšega slovenskega mesta. Po besedah direktorja muzeja je po več kot desetletju jasno, da je bila deložacija zbirke iz dominikanskega samostana primer prakse, ki razkriva, kakšne posledice lahko imajo nestrokovne odločitve.

Sorodna novica Laboratorij, ki bo iz Ptuja naredil arheološko središče Slovenije?

Na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu je letos predvidena postavitev arheološkega depoja odprtega tipa. "Šlo bo za prikaz trenutno neustrezno hranjenih eksponatov – kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov, ki ležijo tudi na prostem," pravi Lorenčič, ki to vidi kot prvo fazo celostnega reševanja arheološke problematike.

Prvi restavratorsko-konservatorski atelje za tekstil
V tem letu bodo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož zaznamovali 40-letnico ustanovitve prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji. Z različnimi dogodki bodo predstavili vzroke in pobude za ustanovitev ateljeja, njegovo zgodovino in številne odmevne dosežke, prav tako bodo obiskovalcem približali različne ikonografske zgodbe, ki jih razkrivajo upodobitve na tapiserijah.

Z razstavo o veščinah in skrivnostih mojstrov in mojstric tkanja bodo na didaktičen način in z aktivno udeležbo obiskovalcev skušali približati zanimivo tematiko zgodovine nastanka tapiserij, uporabe različnih materialov in podobno. V projekt bodo vključili tudi pedagoški oziroma andragoški program.

Pol stoletja likovne sekcije Ptuj
V tem letu sta med drugim napovedani še dve manjši lastni občasni razstavi Vojna in mir – arheološka izkopavanja na Panorami 2020 ter Zgodba o štirih damah – prazgodovina Spodnjega Podravja, ki bosta na ogled na Ptujskem gradu. Napovedana sta tudi projekta Virtualna razstava Po stekleni poti in Vitrina meseca.

Nova stalna postavitev Antična religija v Petovioni nastaja v Salonu umetnosti, ki ga bodo z letošnjim letom namenili potrebam arheologije. Nadaljevali bodo lasten galerijsko-razstaviščni program v Miheličevi galeriji, med drugim bodo s skupinsko likovno razstavo zaznamovali 50 let likovne sekcije Ptuj, pri čemer se bosta akademska slikarja Polona Petek in Gregor Pratneker predstavila s svojim opusom.