Novi laboratorij bo izpostava raziskovalnega inštituta pri Centru za konservatorstvo. V tem sklopu bo delovala tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS) Slovenija.

Kot je ob odprtju laboratorija povedal v. d. generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Janez Kromar, so v sklopu projekta InnoRenew na raziskovalnem inštitutu pridobili vrhunsko raziskovalno opremo.

"Analitska oprema nam odpira nove možnosti za znanstvena sodelovanja na tematikah dediščine, predvsem znanstvene raziskave na arheoloških predmetih. Ker je ptujska arheološka zbirka ena najpomembnejših v Sloveniji in je opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena, je bila ideja občine za odprtje izpostave več kot odlična," je dejal Kromar.

Po njegovih besedah bodo opremo za raziskave, ki je za zdaj le mobilna, še dokupovali, pri čemer gre za milijonske vrednosti in zelo dragocene aparate. Poudarek laboratorija bo zlasti na arheologiji, Ptuj mora namreč po njegovem prepričanju postati arheološko središče Slovenije, saj ima izjemen potencial, ki ga je treba predstaviti Evropi.

Končno opaznejši denarni vložki
Projekt InnoRenew je še v začetni fazi, saj bodo konec meseca začeli z gradnjo prostorov v Izoli, v ta namen pa bodo zaposlili okoli 90 doktorjev znanosti z različnih področij. Iz istega naslova so lani kupili za okoli milijon evrov opreme tudi za Ptuj, enako pa načrtujejo tudi v naslednjem letu. Še več vlaganj pa si lahko novi laboratorij obeta po letu 2022, ko bo zaživel nov projekt E-RIHS, ki ga bodo vodili prav iz najstarejšega slovenskega mesta.

Tudi Ptuj si obeta napredek s pomočjo kulturnega evra
Ptujska županja Nuška Gajšek gre za pomembno pridobitev mesta, s pomočjo katere bodo lahko njihove arheološke najdbe bolj podrobno ocenili in jih javnosti primerno predstavili. S tem tudi pridobivajo znanstveno inštitucijo, ki je za njih velikega pomena prav zato, ker Ptuj razpolaga z več kot bogato kulturno dediščino.

"Od tega si obetamo dobro sodelovanje in neko dodano vrednost. Morda pa je to le prvi korak k temu, da dobimo še kakšen nov študijski program na to temo, saj imamo za to vse pogoje," pravi Nuška Gajšek, ki si želi, da bi to bil tudi nov korak na poti k prihodnjemu arheološkemu muzeju. V tej luči jo veseli sprejetje "kulturnega evra", od katerega si veliko obetajo tudi na Ptuju.

Da jim je po dolgih prizadevanjih le uspelo zagotoviti podporo zakonu o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, je danes na Ptuju povedal tudi generalni sekretar na ministrstvu za kulturo Bojan Kurež, ki je na odprtje prišel namesto sprva predvidenega ministra Zorana Pozniča. Po njegovih besedah je v naslednjih šestih letih predvidenih 122,6 milijona evrov, res pa je, da bi ga potrebovali še vsaj nekajkrat več.

Kot je povedal, jim to daje podlago, da že naslednje leto začnejo z intenzivno pripravo vseh razpisov, kar bi jim leta 2021, ko zakon dejansko stopi v veljavo, omogočilo takojšnjo realizacijo načrtov na tistih področjih, ki so tega najbolj potrebna. "Zagotovo je v tem kontekstu tudi na Ptuju kar nekaj projektov, ki so primerni za prijavo na razpise v sklopu zakona," je dejal Kurež.