Glavno poslanstvo centra je nadaljevanje dolge rokodelske tradicije na Gorenjskem, prenos rokodelskih znanj in njihova nadgradnja oziroma aktualizacija za sodobni čas.

Na Škofjeloškem in širšem Gorenjskem je bila rokodelska obrt že v preteklosti zelo razvita, rokodelci so se na različne načine povezovali. V času srednjega veka so bili znani cehi. Člani sekcije DUO pri območni obrtno-podjetniški zbornici Škofja Loka so že pred več kot desetimi leti dali pobudo, da bi v mestu pripravili prostor, kjer bi se lahko srečevali, predstavljali svoje delo, imeli delavnice in izobraževanja.

Skupaj z Razvojno agencijo Sora jim je uspelo prijaviti projekt, skozi katerega so pozneje postavili center, ki danes stoji na Mestnem trgu.

"Rokodelsko obrt želimo profesionalizirati"
"Vsebinsko delujemo na treh temeljih, ki jih je postavil že vodilni slovenski etnolog Janez Bogataj. Skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije je oblikoval koncept delovanja regionalnih rokodelskih centrov," je povedala vodja centra in etnologinja Kati Sekirnik. Prvi temelj je terensko raziskovanje in dokumentiranje tradicionalnih znanj, drugi je njihovo prenašanje v obliki različnih rokodelskih tečajev, delavnic, izobraževanj in razstav, pri katerih so glavni nosilci mojstri rokodelci.

"Vsak rokodelec ali rokodelka v sebi nosi zgodbo in veščino, ki jo delijo z javnostjo. Z njihovo neposredno prisotnostjo se obrt ohranja na visoki in profesionalni ravni," je dodala. Tretji steber je umeščanje dejavnosti v sodobni čas, hkrati tudi njena povezava s turizmom, marketinškimi pristopi in razvojnimi programi.

"Rokodelsko obrt želimo profesionalizirati, saj ne gre le za prostočasno dejavnost, ampak je povezana z več področji kulture, gospodarstva, turizma, varovanja okolja in podpore lokalni ekonomiji," je povedala Kati Sekirnik.

Prostor srečevanja
Center povezuje 22 rokodelk in rokodelcev, ki med drugimi združujejo dejavnosti mizarstva, kovaštva, klekljanja, obdelave gline in stekla, polstenja, pletenja, rezbarjenja, pletarstva, medičarstva in lesostrugarstva. Njihovi izdelki so v centru stalno na voljo po načelu pravične trgovine.

Sorodna novica Mladi kovači v 21. stoletju: "V fitnes ne hodimo!"

Poleg podpiranja domačih ustvarjalcev skrbijo za povezanost z drugimi rokodelskimi centri in posameznimi rokodelci iz drugih koncev Slovenije. Z delovanjem in sodobnimi izdelki si prizadevajo privabiti tudi mlajše. Na leto jih obišče okoli 12.000 domačih in tujih obiskovalcev.

V okviru centra potekajo številni projekti. Poleg nekaterih evropskih je odmeven škofjeloški povezovalni projekt Izložbe domišljije, s katerim skupaj z več kot desetimi partnerskimi organizacijami v decembrskem času privabljajo ljudi z namenom kupovanja daril od lokalnih ustvarjalcev. Razvili so poseben program polstenih rokodelskih doživetij, na pobudo mojstrice rezbarjenja Petre Plestenjak Podlogar in Katke Žbogar pa že pet let organizirajo rokodelsko kolonijo.

Pred obletnico
V času zaprtja so v centru pripravljali virtualne razstave, javnih dogodkov v živo pa ni bilo. Čeprav se trudijo ohranjati stik z občinstvom tudi prek spleta s pomočjo spletne strani, Facebooka in Instagrama, Kati Sekirnik poudarja, da učinek ni isti kot pri srečanju v živo. Zdaj so za obiskovalce znova odprti, aktivno pa se pripravljajo tudi na praznovanje desete obletnice.

"Na trgu bo v njeno čast na ogled ulična galerija z razstavnimi panoji, s katerimi bomo javnosti predstavili svoje delo, v centru bomo skupaj z rokodelci pripravili razstavo, za 12. september pa na Tavčarjevem dvorcu na Visokem načrtujemo večji rokodelski dogodek s sejemskim in razstavnim delom, z delavnicami, programom za otroke in večernim koncertom," je še povedala vodja centra.

V centru si prizadevajo za nadgradnjo vsebin na regionalni ravni, hkrati pa na nacionalni ravni tudi zakonodajno profesionalnim rokodelcem omogočiti boljše in ustreznejše pogoje za delo.