Poleg številnih Francozov, ki za obnovo pariške katedrale obljubljajo več sto milijonov evrov donacij, podobne pobude prihajajo tudi iz drugih evropskih držav. V požaru, ki je izbruhnil v ponedeljek zvečer, sta se zrušila 93 metrov visoki stolpič in celotna streha gotske petladijske stavbe. Gasilci so požar pogasili skoraj 12 ur po izbruhu, še vedno pa ni popolnoma znan obseg škode.
"Zgradili bomo Notre-Dame, to si naša zgodovina zasluži"
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v ponedeljek zvečer prišel na prizorišče dogodka, je takoj zatrdil, da bodo spomenik obnovili. "S ponosom oznanjam, da bomo katedralo na novo zgradili ... Zgradili bomo Notre-Dame, saj to francoski narod od nas pričakuje, to si naša zgodovina zasluži, to je, v najglobljem pomenu, naša usoda," je Macron dejal o stavbi, ki je od leta 1991 vključena tudi na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.
Že danes je zasebna Fundacija za francosko dediščino po vsej Franciji začela zbirati prostovoljne prispevke za obnovo enega od nacionalnih simbolov. Obnova bo po oceni francoskega združenja podjetij za obnovo zgodovinskih spomenikov Frederica Letoffa trajala med 10 in 15 let.
Valerie Pecresse, predsednica širše regije Pariza Ile-de-France, ki je tudi sicer zibelka zgodnjegotske francoske arhitekture (šilasti lok in rebrasti obok so prvič povezali v opatijski cerkvi Saint-Denis v času opatovanja znamenitega Sugerija), namerava za obnovo katedrale nameniti deset milijonov evrov. Pariška županja Anne Hidalgo pa je predlagala organizacijo mednarodne donatorske konference za Notre-
Dame. Pomoč je že v ponedeljek obljubi tudi Unesco.
Po doslej znanih podatkih je za obnovo obljubljenih že več kot 750 milijonov evrov. Finančno pomoč drug za drugim obljubljajo premožnejši Francozi. Milijarder Bernard Arnault je danes sporočil, da bo skupaj s svojim konglomeratom z luksuznimi izdelki LVMH podaril 200 milijonov evrov. Predtem pa je njegov tekmec Kering, ki ga je ustanovil milijarder Francois Pinault, ponudil 100 milijonov evrov za popolno obnovo stavbe.
Tudi francoski kozmetični velikan L'Oreal je napovedal 200 milijonov evrov pomoči, 100 milijonov evrov pa francosko naftno podjetje Total. Številna francoska podjetja bodo pomagala na različne druge načine. Tako bo denimo letalska družba Air France zagotovila brezplačen letalski prevoz za vse, ki bodo pomagali pri obnovi.
Prvi mož francoskega lesarskega podjetja Charlois Sylvain Charlois napoveduje, da bodo za obnovo namenili najboljše hrastove hlode. "Obnova bo zagotovo trajala leta, če ne desetletja, in potrebovali bodo na tisoče kubičnih metrov lesa. Morali bomo najti najboljše primerke z velikim obsegom," je povedal.
Konstrukcija trenutne katedrale, ki so jo sicer začeli graditi okoli 1163, gradnja pa je nato trajala nekje do leta 1200 ter bila po 1225 prezidana ‒ je bila narejena iz lesa, vsak tram pa narejen iz enega hrasta v tesnem prepletu, zaradi česar se je ta del strukture imenoval tudi gozd.
Španija napovedala varnostne preglede
"Črn dan za vse, ki ljubijo Francijo in Pariz"
K pomoči pri obnovi znamenite katedrale je vse članice EU-ja pozval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Pri tem pa spomnil na obnovo svojega rojstnega mesta Gdansk po drugi svetovni vojni. "Vem, da bi lahko Francija to storila sama, ampak na nitki je nekaj več kot samo gmotna pomoč," je dejal na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. "Veže nas nekaj pomembnejšega in globljega kot sporazumi," je dodal z mislijo, da je pariška katedrala nekaj, kar povezuje celo Evropo. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je poslance pozval, naj za obnovo namenijo znesek v višini svoje dnevne plače. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je po "črnem dnevu za vse, ki ljubijo Francijo in Pariz", napovedal pomoč komisije, če bo Francija to potrebovala. Pomoč je že obljubila tudi Nemčija.
Iz Rusije bodo poslali najboljše konservatorje
Obljube o pomoči prihajajo tudi iz Rusije. Vladimir Putin je Macronu sporočil, da je pripravljen v Pariz poslati najboljše ruske konservatorje in druge strokovnjake, ki so že pomagali pri obnovah pomembnejših spomenikov svetovne dediščine.
Po 12 urah gašenja je gasilcem danes vendarle uspelo premagati ognjene zublje, ki so hudo poškodovali ta pomembni srednjeveški spomenik. Požar je izbruhnil v ponedeljek zvečer, okoli 23. ure so gasilci ocenili, da je konstrukcija zgradbe, vključno z zvonikoma, rešena. Okoli 3. ure so sporočili, da ponekod še
tli, a je požar popolnoma pod nadzorom, dopoldne pa, da je požar popolnoma pogašen. Razlog za izbruh požara še ni znan, so pa na katedrali potekala obsežna obnovitvena dela, ki bi bila po mnenju gasilcev lahko vzrok. Preiskava se je sicer že začela. Ponoči so zaslišali delavce, ki so opravljali dela na cerkvi.
Nekaj kulturnih ustanov, ki jih je uničil požar
V noči na 3. september 2018 je obsežen požar zajel brazilski Narodni muzej severno od mesta Rio de Janeiro. Največji prirodoslovni in antropološki muzej Južne Amerike je posedoval več kot 20 milijonov artefaktov in 530.000 dokumentov. Muzej je bil še posebej znan po svoji bogati paleontološki zbirki z več kot 26.000 fosili, vključno z okostjem dinozavra, ki so ga odkrili v brazilski deželi Minas Gerais. V požaru je pogorelo nekaj primerkov izumrlih živali, med drugim gigantski lenivci in smilodoni.
Beneška operna hiša La Fenice
Leta 1996 je v požaru pogorela beneška operna hiša La Fenice. La Fenice, ki se je ponašala s skoraj dovršeno akustiko, so odprli leta 1792 in je veljala za eno najlepših na svetu in eno najslavnejših v zgodovini opere. Zaradi malomarnosti so za požar na šest oziroma sedem let obsodili dva električarja. La Fenice je vrata ponovno odprla leta 2004.
Barcelonska operna hiša Gran Teatre del Liceu
Leta 1994 so ognjeni zublji uničili svetovno znano barcelonsko operno hišo Gran Teatre del Liceu. 150 let star dragulj španske kulture so po obnovi ponovno odprli leta 1999.
Grad Windsor
20. novembra 1992 je velik požar na gradu Windsor, zahodno od Londona, uničil severovzhodni del ene od rezidenc britanske kraljice. Požar je med rednimi vzdrževalnimi deli izbruhnil v bivši kraljevi kapeli. Zanetil ga je reflektor, ki je bil nameščen preblizu zavese. Ognjeni zublji so v celoti uničili devet grajskih soban. Požar je gasilo 250 gasilcev, ki so v 15 urah porabili več kot 6,5 milijona litrov vode. Po petih letih obnove so grad leta 1997 ponovno odprli za javnost.
Sarajevska Narodna knjižnica
V noči na 26. avgust 1992 je bila med vojaškim obleganjem Sarajeva uničena Narodna knjižnica iz 19. stoletja. V njej je domovalo več kot dva milijona knjig, starih rokopisov, fotografij in kopij. Pred uničujočim požarom so rešili samo približno desetino primerkov. Obnovitvena dela so se začela leta 1996, novo knjižnico so odprli leta 2014.
Ženevska operna hiša Grand Theatre de Geneve
Leta 1951 je požar opustošil ženevsko operno hišo Grand Theatre de Geneve, ki so jo zgradili v 19. stoletju. Požar je izbruhnil med pripravami na izvedbo opere Richarda Wagnerja Valkira. Ponovno so jo odprli leta 1962.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje