Servitski samostan je bil zgrajen leta 1492, razpuščen pa leta 1786. Foto: Radio Koper
Servitski samostan je bil zgrajen leta 1492, razpuščen pa leta 1786. Foto: Radio Koper

Stavbo nekdanjega servitskega samostana bodo v prihodnjih dneh obkrožili delovni stroji, je napovedala rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar. Pojasnila je, da je treba urediti še nekaj dokumentov in obvestiti sosede o spremenjenih razmerah v njihovi okolici.

"Tam je vrtec, otroško igrišče, ki ga pol leta ne bo mogoče uporabljati, tako da je tudi vrtec o tem obveščen. Končati moramo do prvih mesecev leta 2022. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 200 tisoč evrov, celotna sanacija znaša nekaj manj kot 600 tisoč. Računamo tudi na sredstva ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Preostali del pa financiramo iz lastnih sredstev," je povedala rektorica.

Kulturno stičišče in zbirališče občanov
Univerza vidi priložnost tudi v pobudi Evropske komisije Novi evropski Bauhaus, ki združuje cilje evropskega zelenega dogovora in prizadevanja umetnosti, kulture, socialne vključenosti, tehnologije in znanosti. V načrtovanje obnove so že vključili tudi študente doktorskega študija.

"V zadnjem letu smo naredili 'scan' celotnega objekta, načrtujemo virtualne sprehode po različnih stoletjih te stavbe. Želimo si, da bi objekt bil zbirališče ne zgolj študentov in profesorjev, temveč kulturno stičišče in zbirališče občanov," je že pred meseci povedala rektorica. Za druge vsebine bodo zato pozvali tudi širšo javnost, da sodeluje s predlogi.

Univerza na Primorskem ima samostan v lasti od leta 2011. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Univerza na Primorskem ima samostan v lasti od leta 2011. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Mojca Marjana Kovač s piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki prav tako bdi nad obnovo, je poudarila, da je projekt zelo zanimiv in konzervatorsko dobro pripravljen, čeprav se dolgoletno zanemarjanje stavbe pozna. "Nekateri stvari so propadle, ampak bistvene varovane vrednote so še vedno ohranjene in mi imamo tudi strokovnjake, da lahko te zadeve ponovno vzpostavimo in jih stavbi vrnemo," je dodala.

Iztok Šušteršič z Univerze na Primorskem je poudaril, da bodo pri obnovi sledili trajnostnemu načinu sanacije z uporabo primernih materialov. Nekdanji samostan naj bi z obnovo, ta naj bi se zaključila v petih letih in stala 20 milijonov evrov, postal primer sobivanja, je za Radio Slovenija poročala Vesna Potočar Godnič.