Po pisanju časopisa El País je restavratorska skupina leta 2014 odkrila, da je bila knjižnična izdaja Sidereus Nuncius, ki je izšla v Benetkah leta 1610, ukradena, zato so jo nadomestili s kopijo.
"Kopija se nam je zdela preveč nova, da bi bila iz leta 1610," je za časopis dejala Fuensanta Salvador, ena od sodelavk restavratorske ekipe v Nacionalni knjižnici Španije. "Postopek tiskanja pusti sledi, ta izvod pa je bil zelo čist. Zdelo se nam je čudno."
Direktorica knjižnice Ana Santos je krajo policiji prijavila šele leta 2018, v vmesnih letih pa je bila ponarejena kopija v katalogu knjižnice še naprej vpisana kot izvirnik, poroča Guardian.
Izginotje je postalo javno, šele ko je Nick Wilding, britanski zgodovinar z univerze Georgia leta 2018 opazil, da je kopija na ogled na razstavi Cosmos v knjižnici, in se pozanimal, kje je izvirnik. Ana Santos je komentirala, da se ji takrat to ni zdelo tako čudno, saj ni vedela, da ima knjižnica v lasti izvirnik.
Izjave zaposlenih si nasprotujejo
Direktorica knjižnico vodi od leta 2013. Za El País je dejala, da je bila s krajo seznanjena šele, ko je Wilding leta 2018 stopil v stik z njo in da je prva stvar, ki jo je želela vedeti prav to, zakaj o tem še ni bila obveščena. "Ne morem biti odgovorna za nekaj, o čemer ničesar ne vem," je dejala. "Strašno je, da mi tehnično osebje o tem ni govorilo leta 2014."
Mar Hernández, ki je bila takrat odgovorna za restavriranje v knjižnici, vztraja, da so o tem vprašanju razpravljali na sestanku, o čemer pričajo e-poštna sporočila iz let 2014 in 2016, v katerih prosi, da direktorico obvestijo o kraji.
Ana Santos trdi, da tega poročila ni nikoli prejela, pa tudi, da je po vključitvi policije leta 2018 poslala sporočilo ministrstvu za kulturo, v katerem jih je obvestila o kraji. José Guirao, takratni minister za kulturo, je za El País dejal: "Kot ministru mi niso povedali ne o kraji ne o preiskavi."
Neimenovani vir v knjižnici je za časopis povedal, da je bila kraja Galileja "le vrh ledene gore". Pravi tudi, da je mogoče, da je bila knjiga zamenjana že leta 2007, ko sta izginila tudi dva zemljevida iz 15. stoletja, ki sta temeljila na delih egiptovskega astronoma Ptolemeja.
César Ovidio Gómez Rivero, Španec, ki živi v Argentini, je leta 2007 priznal kraje zemljevidov. Te so po poročanju Guardiana pozneje našli v Sydneyju in New Yorku, medtem ko o pogrešani knjigi Sidereus Nuncius ni sledu.
Podobna zgodba tudi leta 2007
Po tatvinah leta 2007 je morala takratna vodja Rosa Regàs odstopiti. Takratni minister za kulturo jo je obtožil, da mu ni povedala za krajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje