Na festivalu se predstavlja 26 filmov, festival pa je zasnovan tudi kot podpora oživitvi prostorov tovarne Rog v Ljubljani. Otvoritveni film festivala je dokumentarec Rugbi mulci, festival pa zapira vrata s filmoma Vidiki in determinante skupinskega vedenja ter Gunnarju postane udobno.

30. april 2006
Priprave na četrti Politično nekorektni filmski festival so v polnem teku. Napetost je ustvarjalna, problemi izziv. V tokratnem manifestu, ki je tako zaintrigiral avtorje z vsega sveta, da so na programski razpis poslali več kot 100 filmskih del, se prevprašuje odnos med delom in umetnostjo. Tako delo kot umetnost sta gotovo del življenja. Da življenje ni samo delo, pa bo med drugim opozorila tudi jutrišnja prvomajska Parada EuroMayDay, po kateri se ima zgoditi tokratno uvodno dejanje PI-FF-a.

Letos Politično nekorektni filmski festival časovno in vsebinsko sovpada z EuroMayDay procesom in oživljanjem prostorov nekdanje tovarne Rog za potrebe nepridobitne kulturne in socialne produkcije. Oba procesa, torej EuroMayDay in začasna raba prostorov nekdanje tovarne Rog, sta tokratno četrto izdajo Političnega nekorektnega filmskega festivala zaznamovala v smislu organizacijske in programske odprtosti. To z drugimi besedami pomeni, da ni bilo in da še naprej ni trdne in določene organizacijske ali selekcijske strukture vnaprej definirane ekipe ljudi. To navidezno kaotičnost nadgrajujejo vsebinska in tehnična izhodišča ter domislice, ki se drugače pač ne bi zgodile.

Produkcija filmskega festivala no-budget je moč preživetja in dokaz, kaj vse lahko naredijo pravnoformalno in hierarhično nestrukturirane mreže ljudi. Z odpiranjem organizacijskih in programskih procesov se je v letošnjem letu festival zavestno odpovedal financiranju iz javnih virov. Odpiranje procesov festivala širši skupnosti začasnih uporabnikov in uporabnic tovarne Rog pomeni, da bodo projekcije brezplačne, produkcijske stroške festivala pa nameravamo pokriti z donacijami občinstva. S tem, kaj bo, če nam to ne bi uspelo, se bomo ukvarjali po festivalu. Bomo že.

Politično nekorektni filmski festival ni samo festival politično nekorektnih filmov, saj od nastanka prevprašuje prakse, procese in politike filmskih festivalov ter distribucije filmskih in videodel ter nanje odgovarja z alternativnimi modeli kinematografije. Tako nastaja tudi nova generacija politično nekorektnega občinstva. Da greš lahko v kino, ne potrebuješ več "jurja". Ni še sicer dokončno jasno, kako bo vse skupaj izgledalo, ljubljanska prizorišča (3. nadstropje tovarne Rog in Atrij ZRC SAZU) so še v nastajanju.

Za dodaten optimizem poskrbita prva prispela gosta Liesbeth d'Hont in Jaap van Langen iz Nizozemske. Res sta neverjetna. Liesbeth je kinooperaterka, organizira program Dacha Cinema v skvotu blizu Amsterdama, Jaap pa je eden izmed ustanoviteljskega Ascii movementa, eden izmed ljudi za squat.net in snovalec odprtega omrežja wireless v Amsterdamu. Za pesimizem so zaslužne samo mariborske oblasti. Šele jutri bo jasno, kako se bo na napovedano manifestacijo in Parado EuroMayDay odzvala policija. Svoboda govora na mariborskih ulicah namreč stane 400.000,00 SIT, kolikor bi jih monopolist Nigrad rad zaračunal za cestne zapore. Nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi za svobodo govora plačeval. Še najmanj pa najbolj brezpravnim in negotovim v tej družbi. Bo že nekako. Junaku stripa na plakatih in letakih 4. PI-FF-a je ime Zakajček. Zakaj že?

1. maj
Čudesa 21. stoletja. Dnevnik 02 nastaja sredi pomanifestacijsko razpoloženih soudeležencev druge Euro MayDay parade, ki se je pravkar iztekla. Do uvodne projekcije četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala je še kako uro. Z obilo sinočnje improvizacije imamo končan tudi črno-bel festivalski katalog in programske letake. Zaradi fotokopirca čitljivost in vidljivost Zakajčka sicer res nista najboljši, toda v uteho nam je, da je četrti PI-FF res no-budget festival.

S samo parado, ki je pod istim imenom in skupnim pozivom mreže EuroMayDay ob Mariboru potekala še v 22 drugih evropskih mestih pa tudi drugod po svetu, res ne moremo biti najbolj zadovoljni. Ne glede na tukajšnje akutne socialne razmere je največ udeležencev prišlo z avtobusom iz Ljubljane. Transport so organizirali na teh in podobnih manifestacijah redno navzoči izbrisani. Druga po velikosti je bila kompozicija, ki je prišla v podporo iz sosednjega Gradca. Večja lokalna množica se je najverjetneje zbrala na Snežnem stadionu, kjer so jim priložnostno prvomajsko zabavo v smislu kruha in iger, navrgli pa so še predsednika Janeza Drnovška in župana Borisa Soviča, pripravili v Zvezi svobodnih saindikatov. Še najboljši komentar dneva, ki je padel med parado, je bil, da spet hodimo po cestah in kričimo ter nosimo gesla, ki jih nihče ne razume. Z razumevanjem problemov, ki nas tarejo v sedanjosti, je vedno tako, da jih dobro razumemo, šele ko je za to prepozno.

Tudi v Sloveniji nas je namreč vsak dan več prekernih. To je nov delovni in življenjski pogoj, pravzaprav pa novodobna oblika kapitalističnega izkoriščanja, ko si si prisiljen preživetje zagotavljati zgolj z opravljanjem pogodbenih del in se lahko v imenu še več dobička za delničarje in lastnike pod nosom obrišeš še za tisto bore malo socialnih in delavskih pravic, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja. Toda pomanifestacijsko vzdušje je po tednu dni dežja na s soncem obsijanem dvorišču mariborske Pekarne spodbudno. Nihče od tu zbranih, pravzaprav pa tu posedenih in poležanih, ne bo kar tako odnehal. Po uvodni projekciji PI-FF-a bo še koncert dveh gornjeradgonskih skupin iz MD Grom, ki je lani ob sejmu Slovenske vojne pripravil protivojni in mirovniški festival Špegl/Spiegel fest. Pravkar imajo tonsko probo. Ružijo.

Po tokratni EuroMayDay paradi bo sicer naposled jasno, koliko vas bo v prihodnje stala svoboda govora in javnega zborovanja. Tudi če hočeš pripraviti povsem legalen dogodek, te v Mariboru najem podjetja, ki je koncesionar in monopolist za ceste, stane 400.000,00 SIT. Policisti, ki so sicer to vzorno opravili brez delavcev tega podjetja, se tokrat v potek same parade niso vmešavali, aktivistu, študentu in neuspelem prijavitelju pa so ob vstopu na cilj v dvorišče Pekarne vseeno še enkrat preverili identiteto in mu obljubili položnico z globo, ker ni izpolnil določila iz Dovoljenja, torej pri podjetju Nigrad d. d., Maribor, Zagrebška 30 ni naročil postavitev in odstranitev mobilne premične zapore. Svašta. Je bil pa takoj govor o Ustavnem sodišču.

Še malo pa bomo gledali filipinskega Rugbi mulci, južnokorejska Še malo dalje in Nekega lepega dne, švicarske Čevapčiče, francoski Imperij, španskega Zombi Zacharias in francosko Meso, s tem se bo četrti Politično nekorektni filmski festival tudi uradno začel.

2. maj
V spomeniško zaščiteni stavbi oživljene Tovarne Rog je vedno za nekaj stopinj nižja temperatura kot zunaj. Dnevnik 03 nastaja v desnem traktu 2. nadstropja, kjer se je vzpostavil multimedijski laboratorij. Samo nekaj deset metrov stran se vedno poteka skupščina stavbe, na kateri se je tudi tokrat zbralo okoli 50 v tovarni delujočih začasnih uporabnikov in uporabnic. Temu primerno so vsi nekoliko bolj oblečeni. Skupščina je edini organ odločanja in je vsak torek ob 17.00. Debata je živahna, a umirjena. Tudi tisti, ki so imeli na začetku pomisleke, so se principa konsenzualnega demokratičnega odločanja navadili in ga sprejeli za svojega. Javnost, avtonomnost, samoorganiziranost in samoiniciativnost prostora ne potrebuje hierarhije. Edino kar šteje, je moč argumentov in dogovorno odločanje. Ker ima vsak pravico do besede, se zna debata včasih tudi razvleci na več ur. Seveda še ni nobenega zagotovila, da se bo vsaj tokrat končala do 21.00, ko se bo s projekcijami filmov Pozor razmak; Ljubo doma, kdor ga ima; Korejski sen in Ostanite znotraj v Tovarni Rog začel drugi dan četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala.

Ker bo to prva projekcija v Ljubljani, je vzdušje temu primerno napeto. Prostor za začasni KinoKlub v 3. nadstropju je še v nastajanju. Sreča je, da ima sposojeno platno lastno konstrukcijo. Zavese bomo preselili iz 2. nadstropja. Tudi sedišča še improviziramo. Ob podarjenih in v tovarni zatečenih stolih ter kavčih se izdeluje še nekaj improviziranih klopi. Opek, desk in belega filca, s katerimi bomo klopi oblazinili, je na pretek. Ker drugače v tem predelu 3. nadstropja potekajo predvsem plesne delavnice Gibanja za neodgovorno telo, so parketna tla povsem cista. Skrb za tehnikalije sta prevzela gosta festivala, Nizozemca Liesbeth in Jaap. Za postavitev druge infrastrukture se je javila skupina, sestavljena iz začasnih uporabnikov in uporabnic tovarne. Del ekipe je na drugem prizorišču današnjega dne. V Atriju ZRC SAZU-ja. Ob 22.00 bodo tam na ogled filmi Christopher&Gordy; Kjell in Hotel Gondolin. Ozvočenje za tja je še na poti iz Polhovega Gradca. Ostalo je z obilo kreativne improvizacije pripravljeno.

Mariborska otvoritev Politično nekorektnega filmskega festivala po EuroMayDay Paradi je bila kljub porodnim tehničnim težavam uspešna. Festival je prek megafona otvoril Josip, nebodigatreba prijavitelj parade, ki mu grozi globa, ker ni upošteval navodila iz policijskega dovoljenja, da je potrebno v imenu svobode govora in pravice do javnega zbiranja monopolistu za upravljanje javnih površin v mestu Maribor plačati 400.000,00 sit. Filme si je ogledalo okoli 70 ljudi. Kilavo se je začelo zgolj zbiranje donacij, s katerimi naj bi se pokrili produkcijski stroški festivala. V za to priložnost ob koncu projekcij postavljeno škatlo se je nabralo zgolj 400,00 sit. Cista sociala. Na tej taktiki bo res potrebno še nekoliko podelati.

3. maj
Pri odpiranju prostorov in procesov ima praksa največkrat prednost pred teorijo. Dnevnik04 zamuja, ker je bilo treba pripravljati levi trakt 3. nadstropja za potrebe nepridobitne kulturne, socialne in politične produkcije oživljene Tovarne Rog. Prednost je imelo pometanje, reciklaža kablovja, koši za smeti in za namenček še priložnostni obešalnik za obleko. Tovrstna produkcija je gotovo tudi četrti Politično nekorektni filmski festival, katerega drugi dan v Ljubljani pa naj bi dejansko res potekal v za ta namen še vedno nastajajočem festivalskem KinoKlubu v 3. nadstropju.


Sinočnja prva projekcija je namreč v nasprotju z napovedanim potekala v projekcijam namenjenem manjšem delu desnega trakta 2. nadstropja. Dobre pol ure pred začetkom je namreč postalo dokončno jasno, da sposojeno platno in priloženi okvir res nimata veliko skupnega. Platno je vsaj za 20 cm v dolžino in širino prekratko. Mobilizacija, samoorganizacija in samoiniciativnost. Celotna selitev, postavitev razsvetljave, oznak in tehnične opreme je trajala pičlih 25 minut. Prvi festivalski dan v Tovarni Rog se je začel zgolj z 10-minutno zamudo. Na drugem prizorišču, v atriju ZRC-ja SAZU-ja, s projekcijami niso imeli posebnih težav. Vaja dela mojstre, projekcije so tam že potekale v okviru prejšnjih edicij Politično nekorektnega filmskega festivala.

Skupaj je prvi dan četrtega PI-FF-a v Ljubljani prišlo preverit več kot 60 ljudi, ki je po prijaznem zaprosilu, pospremljenim z opominom, da festival ni podprt z nikakršnimi javnimi sredstvi, v škatlo za donacije prispevalo za okoli 1000 odstotkov več kot na uvodni projekciji v Mariboru. Sprememba taktike se je torej obnesla.

Uro pred začetkom večernih projekcij se sicer pogojnika iz prvega odstavka še vedno ne da preklicati. Crknil je glavni generator v tovarni. Nekaj je narobe s hlajenjem. Sreča je, da je na voljo še vedno tisti manjši, ki je poganjal ozvočenje v kombiju na čelu EuroMayDay Parade v Mariboru. Generator in vse naprave so še vedno ugasnjene, ker se čaka na gorivo. Šele ko ugotovimo, da elektrika in s tem projekcije tudi dejansko res bodo, bo stekla tudi akcija seljenja stolov in klopi. Ker je danes v 3. nadstropje prispelo več starih, a delujočih avtomobilskih akumulatorjev, s katerimi bi naj pod mentorstvom nizozemskih gostov naredili energetsko samozadostno info-internetno točko za na 12V-delujoče prenosnike, že padajo prve zamisli o vzpostavitvi za festivalske in druge potrebe od generatorjev neodvisnega vira energije.

Bencin je prišel. Projekcija teče.

4. maj
Prvi gledalci sinočnje projekcije četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala so prišli v Tovarno Rog že, ko jo je razsvetljevalo še zgolj brlenje sveč. Toda ker se je rezervni agregat že po nekaj požirkih bencina voljno odzval, so projekcije stekle s samo že običajnih akademskih 15 zamude.

To vmesno obdobje je bilo sicer napeto, ker si je filme Carlitopolis, Nebesa v nas, Prstni odtis in Delavke odhajajo iz tovarne, prav v tovarno prišlo ogledati okoli 60 ljudi. V praksi je bil preizkušen od nizozemskih gostov predlagani model »Gledalec, prinesi sam svoj stol«. Roko v pomoč pri evakuaciji skoraj vseh razpoložljivih sedišč iz 2. nadstropja v 3. pa so prispevali še drugi začasni uporabniki in uporabnice Roga, ki so imeli sicer ta čas za opraviti s čim zanje pomembnejšim od projekcij politično nekorektne filmske umetnosti. V Atriju ZRC SAZU, ki je bil sinoči zadnjič drugo sočasno prizorišče festivala, saj naj bi že danes tam začeli obnovitvena dela, si je izbor filmov ogledala zgolj deseterica. Očitno gledalce na projekcije vleče tudi politična nekorektnost prvega prizorišča – oživljeni prostori Tovarne Rog.

Nizozemska gosta sta si zasluženo vzela dan prosto v turistične namene. Do konca PI-Ffa bodo projekcije samo še v tovarni. Ne razumeta še čisto, kako se v teh kaotičnih razmerah razpršenih potreb in interesov sploh kaj naredi. Za skupnost namreč. Toda rezultati so tu. Pa tudi današnja projekcija zaenkrat še prav zaradi ničesar ne visi v zraku.

Ne glede na to, da je PI-FF no-budget festival, bo jutri ob 18.00 na dvorišču tovarne tudi festivalska roštiljada. Da se ne bo govorilo, da to ni pravi festival, ker da prav nič ne pogosti svojega občinstva. Nemara pa bo za zadnji presežek ob koncu festivala še after. Dogovori so že v polnem teku.

5. maj

Perutnina je že pošla. Tudi hrenovk je samo še za vzorec. Cvre se prva runda čevapčičev. Na vrsti so še bučke in melancane. In še čevapčiči. Pije pa se sok, cviček in pivo. Dnevnik 05 nastaja na uradni PI-FF Roštiljadi. Sam roštilj je prva in zaenkrat edina premičnina Sindikata Radia Študent (www.sindikat-rs.si). Ob praznovanju druge obletnice ustanovitve mu ga je podarila skupnost severnoprimorskih »hipijev«, ki jih je čez poletje moč videti predvsem v kampu ob Nadiži. Ne glede na to, da jim ni bilo najbolj povšeči to, da je plošča granitna, so, ker se je ta dodobra razgrela, čevapčiči že od daleč videti odlični. Za goro čevapčičev je hitroprstno poskrbel varnostnik MOL-a, ki je z nami v tovarni prebil prvo noč po obisku mestnih uradnic in policije. Veščino je izmojstril že v otroštvu. V domačih krajih ima dva strica, ki sta lastnika čevapdžinic.

Sinočnja projekcija filmov Christopher&Gordy, Kjell in Hotel Gondolin je minila že skoraj popolnoma profesionalno. Na platnu je bila predvsem gejevska in transvestitska problematika. Slednja je zaintrigirala tudi druge navzoče začasne uporabnike in uporabnice tovarne, saj opisuje zgodbo transvestitske skupnosti, ki je nastala v zasedenem opuščenem hotelu sredi Buenos Airesa. Stvari so že utečene in ne več odvisne zgolj od vedno istih posameznih ljudi. Filme si je ogledalo 70 ljudi, zaenkrat rekordni obisk četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala. Rekord je padel tudi v donaciji – po sinočnji predstavi smo »bogatejši« za 5.800,00 sit. Presenetljivo, tokrat čisto nič drobiža. Predvčerajšnjim je en šaljivec prispeval celo celih 20 lip. Kljub delu s pripravo Roštiljade, je, presenetljivo, tokrat za bližajočo se večerno projekcijo že vse pripravljeno. V ozračju pa ni čutiti prav nobene napetosti. Samo s pivom ali cvičkom in polnimi trebuhi podprta spokojnost.

Dan turističnega pohajkovanja je dobro del tudi nizozemskima gostoma. Vrnila sta se spočita in nasmejana. Ekipi pa sta se pridružila še dva fanta iz Zagreba, ki sta v Ljubljano prispela na kolesih, z njimi pa nameravata obiskati še kar nekaj evropskih prestolnic. Da na festival tudi res sodita, sta pokazala tako, da sta takoj po prihodu dala obe roki v pomoč. Pa da ne bo zdaj kdo rekel, da pa PI-FF ni pravi festival, saj da se na njem ne družijo gostje iz tujine.

6. maj
Dan mineva brez zapletov, napetosti in vnaprej predvidenih obveznosti. Nič klicev ni niti iz drugače PI-FF-u naklonjenih medijev. PI-FF je bi do zdaj predstavljen na Radiu Kranj, Radiu MARŠ, Radiu Študent, Radiu City, Koroškem radiu, Radiu SI International, RGL-u, Crossradiu, Radioteleviziji Slovenija in Čarli TV ter v Delu, Večeru, Dnevniku in nenazadnje na spletnih straneh rtvslo.si, na katerih čitate ta dnevnik. Verjetno še tudi kod drugod, toda zaenkrat so evidentirani samo prej našteti mediji.

Potrebno bo skočiti samo po bencin za rezervni generator, ki so ga velikodušno v začasno rabo tovarni Rog posodili iz obalne sekcije Izbrisanih. Ker je nanj za potrebe četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala priklopljeno dvakrat več energetsko požrešnih naprav, kot naj bi bila njegova uradna maksimalna zmogljivost, to sicer v praksi pomeni, da luč na stopnišču nekoliko brli, toda projekcije tečejo nemoteno, je splošen konsenz, da gre za pravi mali energetski čudež. Tekoči produkcijski stroški četrtega PI-FF-a so tako liter bencina na uro.

Že v kratkem naj bi se sicer energetske težave odpravile v celotni tovarni. Fantje iz tehnične ekipe so locirali okvaro na velikem generatorju, ki ga je dal na posodo Marko Brecelj iz Kopra. Ker mu je ta Hondin generator, ljubkovalno mu pravi Veli Joža, res pri srcu, ga je okvara razburila. Strasti pa so se pomirile šele po nekaj res dooolgih telefonskih pogovorih. Še malo pa bo izgotovljena tudi električna omarica za legalen priklop na ljubljansko energetsko omrežje. Potem bo, vsaj kar se elektrike tiče, mir.

Tudi sinočnjih projekcij filmov ob 20.00 in 22.00 se je udeležilo okoli 70 ljudi. Da bi se obisk na zadnjih dveh dneh festivala še nekoliko povečal, je sinoči stekla še zadnja akcija deljenja programskih letakov. Pomemben je oseben stik. V praksi se je potrdilo pravilo, da če mimoidočega ali mimoidočo pogledaš v oči, potem letaki ne končajo na tleh, ampak gredo v žepih domov.

"Živijo, prebrala bom vojno napoved: v naslednjih štirinajstih dneh bomo napadli simbol ali institucijo ameriške krivičnosti." (Bernardine Dohrn) Ta citat je iz ameriškega dolgometražnega filma Weather Underground, ki bo na sporedu nocoj ob 22.00. Zgodba režiserjev Sama Greena in Billa Siegela dokumentira eno najznamenitejših ameriških radikalnih skupin, ki je javno objavila, da namerava zrušiti vlado ZDA. Ne glede na to, da ji to ni uspelo, je film vsekakor poučen in kot tak vreden ogleda.

7. maj
Naj se sliši še tako za lase privlečeno, toda tlaka ima le prednost tudi pred avtonomistično prakso. Dnevnik 08 zamuja zaradi avtorjevih obveznosti iz čezmernega mezdnega dela. Vsi, ki ste ta mesec dobili poračun za zimsko plinsko ogrevanje in še za porabljeno električno energijo, že veste, za kaj gre. V polnem teku je sklepno dejanje – zadnja projekcija četrtega Politično nekorektnega festivala. Pravkar se vrti argentinski kratki film Vidiki in determinante skupinskega vedenja, število obiskovalcev je na oko solidno. Tam nekaj čez 40.

Sinočnje projekcije so bile svojevrsten presežek, saj se je v praksi pokazalo, kaj pravzaprav sploh pomeni podnaslov letošnjega PI-FF-a: Odpiranje prostorov in procesov. Po v program uvrščenih filmih Blago rečeno in The Weather Underground je sledila še bonus projekcija dokumentarca The Underground, prave raritetete, saj je nastal še za časa aktivnega delovanja te radikalne skupine v ilegali leta 1976. Na PI-FF ga je prinesel eden starejših in letos najzvestejših obiskovalcev. Res sicer je, da si nas je film do konca, tam nekje ob 2. uri zjutraj, ogledalo, reči in piši, celih 8 ljudi. Ne glede na to, da je ta radikalna skupina v ilegalo prestopila predvsem zaradi ameriškega vojaškega divjanja v Vietnamu, tlačenja pravic temnopoltih in policijskega surovega zatiranja radikalnih političnih skupin v začetku 70. let prejšnjega stoletja, se po dvojni dozi informacij o njenih motivih in ideologiji zdi, da se na svetu sploh ni nič veliko spremenilo. Oprode iz Bele hiše in njihovi korporativni gospodarji iz ozadja ostajajo globalni vojni poglavarji.

Na seznam medijev, ki bodo tako ali drugače poročali o četrtem PI-FF-u se je uvrstila še Družina. Pogovor z mlajšim sodelavcem je bil prijeten. Fasciniralo ga je predvsem, da gre pri za začasni uporabi tovarne za potrebe nepridobitne kulturne, socialne in druge potrebe za ilegalo. Dobra je bila tudi kava, ki se je pila malo čez poldne, ko so tovarno obiskali predstavniki evropske mreže Trans European Halle – TEH, ki so danes končali zborovanje na Metelkovi. TEH je mreža Metelkovi podobnih kulturnih centrov, ki pa imajo po večini svoj status že legaliziran in institucionalizirano urejen. Temu gre za pripisati tudi kak s tem povezanim lagodjem nastali podbradek. Sicer so bili prijazni, prijeten ni bil le občutek, da si v tovarni prisotne ogledujejo, kot da so v živalskem vrtu.

Druga programska intervencija v smislu Odpiranja prostorov in procesov bo predpremiera 25-minutnega dokumentarnega filma o nastajanju in vzpostavitvi skupnosti začasnih uporabnikov in uporabnic Tovarne Rog. Potem bo, tako kot se za pravi Politično nekorektni festival spodobi, še festivalski after. Prostor zanj so prijazno odstopili v enem najmlajših metelkovskih klubov Galeriji Kunilingus. Par steklenic žganja in DJ-prostovoljcev je že v polni pripravljenosti.

8. maj
Še sklepno dejanje. Dan, ki se je zaradi v jutro potegnjenega afterja četrtega Politično nekorektnega filmskega festivala v metelkovskem klubu Galerija Kunilingus začel šele po 1. uri popoldne, mine med pospravljanjem in vračanjem sposojene opreme. Tudi glave so težke. Iznajti bo treba še način, kako projekcijsko platno, ki sta ga naredila PI-FF-ova gosta iz Nizozemske, Jaap in Lysbeth, zviti in privezati pod strop, da bo pripravljeno za ponovno uporabo in da vsaj 80 metrov dolga dvorana 3. nadstropja tovarne, ne bo več po nepotrebnem pregrajena. Rog namreč krasi predvsem arhitekturno zasnovana silna odprtost prostora.

Uradno sklepnega dejanja PI-FF-a, projekcij filmov Vidiki in determinante skupinskega vedenja in Gunarju postane udobno, se je udeležilo malo čez 40 ljudi. Prava gneča je v priložnostnem kinoklubu, ki se je začasno vzpostavil za potrebe festivala, nastala šele tik pred zdajci napovedano projekcijo prve filmske produkcije iz tovarne in o tovarni, dokumentarca Smo začasni. Čeprav se je v časovni stiski še ne do konca obdelan predvajal direktno s trdega diska in Premiera, so se na predpremieri v 3. nadstropju ob politično nekorektnemu občinstvu zbrali še skoraj vsi ta čas v stavbi navzoči začasni uporabniki in uporabnice. Film, ki sicer prikazuje zgolj lepe stvari in misli, tudi teče lepo. Vsekakor bo uporabno propagandno gradivo za predvajanje mestnim veljakom in tistim nekaj okoliškim prebivalcem, ki so do nove skupnosti, ki je nastala in še nastaja v Rogu, skeptični.

Drugo, vnaprej ne napovedano neuradno sklepno dejanje četrtega PI-Ffa, je bil after. Sprva je, ne glede na pripravljeno travarico za welcome drink, kazalo kilavo. V pomanjkanju boljših idej je na drugi strani šanka končal izkupiček prispevkov zadnjega festivalskega dne. Vse skupaj res ni bilo veliko. Toda ker je lahko naslednji dve uri skoraj vsak, ki je prišel do šanka, pil zastonj, ni manjkalo pozitivno presenečenih in nasmejanih obrazov. Podprli so nas predvsem začasni uporabniki in uporabnice Roga, med njimi je mogoče za izpostaviti zgolj organizirano ekspedicijo kolektiva Dost je! Pisala se je tudi zgodovina. To je bil prvi odprti račun ob koncu kakega PI-FF-a. Res, izkazala sta se tudi DJ-a. Od dogovora, da pa res ne bomo dolgo, samo kake dve, tri urce, ni bilo nič. Veselica je bila do jutra, nekaj tarnat pa sta prišla tudi dva policaja. Nista bila preveč moteča. Tako kot sta prišla, sta tudi odšla.

Četrti Politično nekorektni filmski festival je končan. Naslednji bo spet drugo leto. Pred in med njim začeto odpiranje prostorov in procesov pa se nadaljuje. Česa takšnega res ni moč kar tako ustaviti. Začasnim uporabnikom in uporabnicam tovarne hvala za soorganizacijo in soselekcijo festivala. Za podporo hvala tudi zvestemu politično nekorektnemu občinstvu, medijem, mamam, očetom, tetam in stricem ter vsem drugim prijateljem. Za sam konec pa samo še osnovno vodilo ameriških radikalcev iz gibanja The Weathwer Underground:
"The Future will be
what we the people
struggle to make it."

tomazz

Se nadaljuje.