Muzeji in galerije po vsej državi so lahko 5. februarja znova odprli vrata za obiskovalce, pri čemer še vedno veljajo stroge omejitve, predvsem glede števila obiskovalcev. Pričakovano so bile na kulturni praznik dolge kolone čakajočih.

Vrsta pred vrati Narodne galerije na Prešernovi cesti je bila dolga, na trenutke je segala celo okrog vogala do Puharjeve ulice, vendar so obiskovalci strpno čakali in z razumevanjem upoštevali navodila. Strogi ukrepi glede števila obiskovalcev so razlog, da je bil letošnji obisk na kulturni praznik le petino lanskega.

Po besedah direktorice galerije Barbare Jaki so sicer z obiskom zelo zadovoljni, predvsem obe aktualni razstavi, donacija Frančiška Smerduja in Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, ki je absolutna uspešnica, privabljata številne. V januarju so zaznali celo 29,8 odstotka večji obisk kot v lanskem januarju, čeprav lani galerija ni bila zaprta. Na dan jih obišče več sto ljudi. Številni obiskovalci si želijo videti tudi stalno zbirko in njihove najbolj priljubljene umetnine – Kobilčini Poletje in Kofetarico, odlično je obiskana srednjeveška zbirka in seveda impresionisti.

Zaradi zaprtja galerije so bili sicer prihodki od prodaje vstopnic v letu 2020 za 68 odstotkov nižji kot v predhodnem letu oziroma predstavljajo le 32 odstotkov prihodkov od prodaje vstopnic v letu 2019. Razlika med obema letoma po besedah direktorice Narodne galerije v absolutnem znesku predstavlja 158.000 evrov.

Zelo dober obisk opažajo tudi v MGML-ju

Tudi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana je število obiskovalcev primerljivo in celo presega tistega pred začetkom epidemije. Razlog za to je tudi v tem, da so odprli dve novi razstavi: Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža v Galeriji Jakopič in Ko ste v dvomu, pojdite v muzej v Mestnem muzeju Ljubljana. Na kulturni praznik je bil seveda obisk bistveno večji, vrste so bile na pred Mestnim muzejem, Plečnikovo hišo in Galerijo Jakopič.

V letu 2020 so imeli zaradi zaprtja izpad na letni ravni za 70 odstotkov, izpad pričakujejo tudi letos, in sicer zaradi neizvajanja pedagoških programov in drugih javnih dogodkov, so še pojasnili.

UGM: Kako na daljavo ponuditi kakovostne vsebine o umetnosti?

Tudi Umetnostna galerija Maribor (UGM) je vrata za obiskovalce znova odprla pred slabim mesecem dni, je pa trajalo nekaj časa, da je informacija o odprtju prišla do obiskovalcev. Obisk je od takrat soliden in enak temu, ki so ga imeli pred pandemijo.

Dober obisk ob Prešernovem dnevu je po njihovem prepričanju dokaz, da ljudje vendarle potrebujejo stik s kulturo in doživetje umetnin v živo. Veselili so se ponovnega vstopa v galerijske prostore, zato jih tudi čakanje pred galerijo ni ustavilo. "Po odzivih in pohvalah se čuti, kako so nas ljudje res potrebovali in to nam je dalo dodatno energijo za prihodnost," so zapisali. Ob tem opozarjajo, da zaradi trenutne epidemiološke situacije še vedno ne morejo organizirati odprtij, vodstev, pedagoških delavnic in andragoških dejavnosti, ki so pomemben del finančne slike UGM-a.

Manj prihodkov, a tudi izdatkov

Dodajajo, da imajo vstopnine pri njih bolj simbolno vrednost, zato izpad tega dohodka poslovanja ni bistveno ohromil. Izpad vseh prihodkov, ki so jih v UGM-u pridobili s pomočjo različnih programov, se je sicer v letu 2020 več kot prepolovil.

Vsebine, ki bi jih ponujali v razstaviščnih prostorih, so sicer uspešno nadomestili z različnimi programi, ki so jih izvajali zunaj galerije ali na spletu, a so ti brezplačni. Hkrati pa so finančno manj zahtevni, tako da so leto končali brez minusa.

Veliko dela so vložili v spletne projekte. "Kako na daljavo ponuditi kakovostne vsebine o umetnosti? Za različne generacije, za različne interesne skupine? Trenutno je to izziv, s katerim se aktivno spoprijemamo," so sklenili.