S postavitvijo žičnate ograje skozi čudovito dolino reke Kolpe se je običajni način življenja ljudi ob slovensko-hrvaški meji ustavil. Zaradi ograje se je ob Kolpi vzpostavila povsem nova dinamika človeških odnosov in življenja. Medtem ko se na meji dviguje žičnata ograja ter povečuje prisotnost policijskih in vojaških mejnih patrulj, ki lovijo prebežnike pri prečkanju Kolpe na poti v zahodno Evropo, se na območju pojavljajo samooklicani varuhi meje in aktivisti za človekove pravice, tamkajšnje prebivalstvo pa se spoprijema z izzivom iznajti način, kako preživeti in ohraniti vezi.

Režiserka Tiha Gudac: Skupnost, ki je še do nedavnega živela skupaj, se zdaj opredeljuje kot 'mi in oni'
"Snemanje filma o kanjonu reke Kolpe me je popeljalo na mejno območje, kjer sem bila priča postopni preobrazbi skupnosti v obdobju štirih let. Območje je na pol prerezala rezilna žica, ki si je nihče ni želel, vendar morajo vsi živeti z njo. Obenem mi je to omogočilo intimen pogled na humanitarno krizo in kršenje človekovih pravic ob migraciji ljudi, ki sledijo evropskim sanjam. Tu si svobodna Evropa pere vest z birokratskim reševanjem problematike, ki je prevelika, da bi jo lahko rešili s preprostimi rešitvami, ki so trenutno na voljo. Skupnost, ki je še do nedavnega živela skupaj, se zdaj deli na dve skupnosti, ki se opredeljujeta kot 'mi in oni'," je ob televizijski premieri dejala hrvaška filmska ustvarjalka Tiha K. Gudac, režiserka in koscenaristka celovečernega filma Žica.

Razmišljanje o mejah Evrope in v Evropi
Film, ki je doživel svetovno premiero maja 2021 na DOK.festu v Münchnu, slovensko premiero pa leto pozneje v Slovenski kinoteki, je del zbirke Borderline, šestih ustvarjalnih dokumentarnih filmov, ki vsi raziskujejo koncept meja po Evropski uniji in njenem obrobju. "Film je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje," je pojasnila Gudac.

Film Žica je prejel dve nagradi in tri posebne omembe
"Žica je prepričljiv prikaz pomena človekovih pravic kot univerzalne vrednote in potrebe po njihovem ohranjanju tako znotraj EU-ja kot zunaj nje. Čeprav se dogaja na slovensko-hrvaški meji, potencial filma močno presega razmere posameznih držav. S prikazom življenja ljudi, ki živijo ob meji, in migrantov, ki poskušajo priti do zaščite EU-ja, predstavi univerzalno zaželene vrednote in s tem naslavlja težave ljudi po vsem svetu," so zapisali v žiriji ob dodelitvi posebne omembe na festivalu One World v Bruslju lani. Prejel je tudi nagrado FIPRESCI na ZagrebDOx, Human Rights Award na filmskem festivalu, Free Zone in posebno omembo žirije na filmskem festivalu na Rabu. V tekmovalnem programu je bil predstavljen na 11 festivalih.

Sorodna novica Posebna omemba za dokumentarec Žica na bruseljskem festivalu

V Linzu na festivalu Crossing Europe 2021 je Gudac za Radio Slovenija spregovorila o raznolikih perspektivah filma: "Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh – za, proti, 'pojdite domov', 'ljudi je treba integrirati', to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere – stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize," je dejala Gudac.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti. "Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je na splošno težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla 'v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz', zato sem se odločila, da ti posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi," je še povedala Gudac.