Oglas
Začasne kosovske ustanove so v Parizu obljubile 5,7 milijona, evropska komisija bo za obnovo namenila 2 milijona, od držav pa so največjo dobrodelnost pokazale Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Švedska, Turčija in ZDA.
Konference se je udeležilo več kot 50 držav članic ZN-a, EU-ja ter 15 fundacij in nevladnih organizacij. Obnovo naj bi skupaj načrtovali Svet Evrope, Unesco, Evropska komisija, misija ZN-a na Kosovu in nekateri drugi partnerji. Ker bo obnavljanje kosovskih spomenikov tudi velik organizacijski zalogaj, h kateremu bo potrebno pritegniti tudi precej strokovnjakov, so nekatere države namesto denarja ponudile tehnično, strokovno in institucionalno pomoč.
Odločitev za vrnitev domov
Še posebno sakralni spomeniki imajo v življenju prebivalcev Kosova veliko vlogo, zato naj bi po besedah generalnega sekretarja Sveta Evrope Terryja Davisa njihova obnova pospešila vračanje kosovskih beguncev v domače kraje. Kosovci so namreč še vedno veliki tradicionalisti, veliko pa jih je tudi globoko vernih. Obnovljene cerkve, kapele in sakralni kipi bi zato botrovali lažji odločitvi domačinov za vrnitev v domove.
Za mir med ljudstvi
Po besedah Koičira Macuure, generalnega sekretarja Unesca, so mednarodni projekti obnove kulturne dediščine tudi korak k boljšemu razumevanju med narodi in osnova za mednacionalni dialog in spravo. Akcije, kot bo obnova na Kosovu, tudi krepijo zavedanje, da so starodavni kulturni spomeniki dediščina celotnega človeštva in ne le prebivalcev države, na katere ozemlju stojijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje