Slovenska matica je priznanje prejela za izjemen prispevek pri širjenju knjige in kulturno-znanstvenega poslanstva med Slovenci.

Drnovšek je na podelitvi poudaril, da je 140 let Slovenske matice častitljiv in pomemben jubilej in da je prav, da se sodobna slovenska država spomni delovanja pomembnih Slovencev, kulturnikov in znanstvenikov v okviru te institucije. Prav njihovo delo je namreč, tako Drnovšek, bistveno prispevalo k utrjevanju in razvoju slovenstva ter razvoju slovenske identitete. Poudaril je še, da je Slovenska matica pomembna tudi danes in da jo vidi kot temeljno institucijo za ohranjanje kakovosti knjižnega tržišča pri nas.

Slovesnost se je nadaljevala v Matičinih prostorih, ko je zbranim spregovoril predsednik Slovenske matice Joža Mahnič. Sledil je kulturni program, v katerem sta Karin Komljanec in Tone Kuntner interpretirala prispevek Draga Jančarja Matica skozi čas, Slovenski kvartet pozavn pa je igral dela Praetoriousa, Morleyja in Koetsierja.

Začetki pod vodstvom Bleiweisa in Tomana
Slovenska matica je bila ustanovljena leta 1864 in je ob nastanku predstavljala osrednjo založniško, znanstveno in kulturno organizacijo. Sprva se je imenovala Matica slovenska, bila pa je zamišljena kot narodno-kulturna ustanova, ki presega kulturno poslanstvo takratne Mohorjeve družbe. Pod vodstvom Lovra Tomana in Janeza Bleiweisa so se pričele intenzivne priprave na ustanovitev Slovenske matice. Prošnjo za njeno ustanovitev je podpisalo 40 članov ustanovnega odbora pod predsedstvom barona Antona Zoisa, predložena pa je bila kranjskemu deželnemu predsedstvu. Prošnji je 4. februarja 1864 ugodil cesar Franc Jožef I.

Od tiska do predavanj
Svojo dejavnost je ustanova začela s tiskom zahtevnejšega gradiva z različnih področij v slovenskem jeziku in s tem dvigovala raven izobraženosti in znanja ter ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke. Danes Slovenska matica skrbi za izdajanje kakovostnih izvirnih del in prevodov humanistike, naravoslovja in tehnike. Obenem je tudi znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja simpozije, okrogle mize in predavanja o najrazličnejši problematiki slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti.

Ob 140-letnici je izšel tudi posebni zbornik Slovenska matica 1965-2003: Včeraj, danes, jutri, nastal pa je po vzoru zbornika, ki so ga pripravili leta 1964 ob 100. obletnici Slovenske matice. V zborniku so prispevki Draga Jančarja, Tineta Hribarja, Petra Vodopivca, Zmage Kumer, Helge Glušič, Jože Mahniča, Milčka Komelja, Boruta Loparnika, Rajka Pavlovca, Sandija Sitarja in Ignacija Vojeta, bibliografijo med letoma 1983 in 2003 pa je pripravil Martin Grum.