Tam so danes v okviru zaznamovanja 15. obletnice delovanja centra predstavili nov zbornik o zgodovini in holokavstu. Po besedah Bedračeve je treba vedno znova spominjati na te dogodke, da se ne bi ponovili.

"Holokavst je dokaz, kam lahko pripelje sovraštvo"
Gre za že četrti zbornik iz serije Slovenski Judje - zgodovina in holokavst, ki so ga pripravili v sklopu prizadevanj po celoviti predstavitvi zgodovine in posledic holokavsta. V njem so objavljeni prispevki o prekmurskih Judih v obdobju med letoma 1848 in 1914 in slovenskih pravičnikih avtorja Marjana Toša.

O goriški judovski skupnosti in prvi svetovni vojni piše Renato Podbersič, o Jehovovih pričah kot žrtvah genocida Franc Kuzmič, o smrti zemunskih Judov v holokavstu Nenad Fogl ter o krščanskih cerkvah in preganjanju Judov v nekdanji Jugoslaviji Anne Marie Gruenfelder.

Holokavst kot končna stopnja sovraštva
Čeprav je od holokavsta minilo že toliko let, Bedračeva izpostavlja tudi, da "ko pogledamo na holokavst, vidimo, da gre za enega najhujših zločinov zoper človeštvo in da se ni zgodil samo med drugo svetovno vojno, ampak je to samo končna stopnja sovraštva proti določeni etnični skupini, ki se je kopičilo in zajedalo v družbo že desetletja pred to vojno".

Zato je po besedah vodje centra treba vedno znova ozaveščati javnost o teh tragičnih dogodkih, saj lahko na ta način "skušamo prepoznati tiste vzvode, ki vodijo v sovraštvo, nestrpnost, preganjanje".

Načrtovana gostujoča razstava o Vidu Morpurgu
V okviru praznovanja 15. obletnice delovanja centra bodo poleti pripravili tudi gostujočo razstavo o nekdanjem hrvaškem vplivnežu Vidu Morpurgu iz mestnega muzeja v Splitu. "S to razstavo želimo zaznamovati 520. obletnico od odhoda Judov iz Maribora. Ob koncu 15. stoletja je namreč cesar Maksimiljan I. izgnal Jude iz Štajerske. Nekateri potomci mariborskih Judov, zlasti v italijanskih okoljih, so nato prevzeli družinski priimek Morpurgo," je pojasnila Bedračeva.

Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je bil ustanovljen 1. aprila 2001 v obnovljeni nekdanji tamkajšnji sinagogi. Prvih deset let je deloval pod okriljem Pokrajinskega muzeja Maribor, v letu 2011 pa je bil vzpostavljen kot samostojni javni zavod. "Njegova prvenstvena naloga je, da preučuje in javno predstavlja judovsko kulturo, zgodovino in dediščino."

Spomenik državnega pomena
Lani je vlada sinagogo razglasila za spomenik državnega pomena, s čimer je po besedah Bedračeve potrdila, da je tudi judovska dediščina del slovenske kulturno-zgodovinske dediščine. Vendar s finančnega vidika ta odlok ne pomeni nobene novosti, saj zavod še vedno financira občina. Še vedno tudi ni jasno, kdaj bo objavljen nov razpis za direktorja, zato je Bedračeva še vedno vršilka dolžnosti direktorja.

"V Sloveniji je ohranjena zgolj mariborska sinagoga kot primer srednjeveške sinagoge na naših tleh. Hkrati je ena najstarejših med ohranjenimi sinagogami srednje Evrope," je za konec izpostavila Bedračeva.