Temeljna programska zasnova centra po besedah v. d. direktorja Marjana Toša izhaja iz zgodovinskega izročila in umetnostno-zgodovinske ter arhitekturne vrednosti objekta, ki je bil v času razcveta srednjeveške judovske skupnosti v Mariboru v 14. in 15. stoletju celo sedež vrhovnega rabinata za Štajersko, Koroško in Kranjsko.

Pomaga pri navezovanju mednarodnih stikov
Sinagoga je bila pomembna za dobršen del območja zdajšnje Slovenije, kar je tudi za sodobno slovensko judovstvo velikega pomena. Morda je tudi zaradi tega in drugih nespornih zgodovinskih dejstev o pomenu in vlogi mariborske sinagoge v srednjeveškem času lani končno dozorela pobuda za ustanovitev Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ta je bil ustanovljen z odlokom mestnega sveta Mestne občine Maribor 28. junija lani, januarja letos pa je bil registriran pri pristojnem sodišču v Mariboru. Ob desetletnici odprtja obnovljenega objekta je 1. aprila začel uradno delovati, in to tudi v funkciji muzejsko-dokumentacijskega in študijskega središča za slovensko judovsko zgodovino.

Nova organiziranost po Toševih besedah omogoča učinkovitejše navezovanje mednarodnih stikov in iskanje dolgoročnih strateških partnerjev ter sofinancerjev dejavnosti iz tujine. Z dodatnimi finančnimi sredstvi iz javnih mednarodnih razpisov bo mogoče širiti dejavnost, zlasti s področja proučevanja holokavsta in antisemitizma. Novi center tako zapolnjuje vrzel na tem področju, ki se kaže že dalj časa.

Še vedno brez centra za proučevanje antisemitizma
"Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki še vedno nima specializiranega centra ali inštituta za proučevanje holokavsta in antisemitizma. Potrebovala bi ga že zdavnaj, saj je pri nas strokovnih del o zgodovini in sodobnosti Judov na Slovenskem izjemno malo. Še manj je sistematičnega raziskovalnega dela na tem področju in združevanja novih dognanj in znanja na enem mestu," meni prvi mož sinagoge.

Sinagoga, v kateri je deloval Israel Isserlein
Razlogov, da dobi sinagoga ustreznejši status in vlogo v slovenskem prostoru, je bilo po njegovem mnenju več kot dovolj. Ne nazadnje deluje v objektu nekdanje sinagoge, ki je najvažnejši ostanek judovske dediščine na Slovenskem in ena najstarejših ohranjenih srednjeveških sinagog v srednji Evropi, saj je ostanek tiste judovske skupnosti, ki je bila v srednjem veku pomembna za ves današnji slovenski prostor. V njej je deloval tudi judovski učenjak svetovnega pomena, ena največjih avtoritet rabinskega prava vseh časov, Israel Isserlein.

Prav mariborska sinagoga je bila po navedbah virov že pred več kot 500 leti prostor, ki je izžareval strpnost in spoštovanje do drugačnih in drugačnosti. To je ena izmed pomembnih iztočnic, da tudi v novejšem času, ko smo priča širjenju sovražnega govora, ksenofobije, nacionalizma in drugih oblik nestrpnosti, razvijamo programske vsebine, ki bodo preprečevala tovrstne pojave in pripomogle k večjemu medsebojnemu spoznavanju in vzajemnemu spoštovanju.