Judovska kultura je danes ena od manjšinskih kultur v Evropi, zato se lahko ohrani le s posebnimi pobudami, katerim pa se morajo priključiti tudi Nejudje. Foto: EPA
Judovska kultura je danes ena od manjšinskih kultur v Evropi, zato se lahko ohrani le s posebnimi pobudami, katerim pa se morajo priključiti tudi Nejudje. Foto: EPA
Judovska skupnost
Do nacističnega pogroma nad Judi je bila judovska kultura v Evropi močno prisotna.
Mišna Tora
Ob evropskem dnevu judovske kulture se bomo lahko spoznali z judovsko tradicijo in njenimi običaji. Foto: EPA

Tudi zato velja opozoriti na evropski dan judovske kulture, ob katerem je tudi v Ljubljani in Mariboru potekala vrsta prireditev, s katero želi Judovska skupnost Slovenije predstaviti posebno judovsko kulturo in tako prispevati k njenemu ohranjanju. Iz programa velja omeniti sprehod po poteh judovske Ljubljane; s Čevljarskega mostu nas je pospremil Klemen Jelinčič Boeta. Dopoldne pa je bilo v prostorih Judovske skupnosti predavanje Prisotnost Judov na slovenskih tleh. Ljubljanski program je ponudil še eno razpravo; v Mestnem muzeju je potekala okrogla miza na temo Judovska moč.

Mariborska sinagoga - središče judovstva pri nas
Osrednji dogodek dneva, katerega častno pokroviteljstvo je letos prevzel predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, je potekal v Mariboru. To je bil koncert skupine Keel Klezmer Band, ki je na Židovskem trgu predstavljala glasbo klezmer. Velik del programa bo v Mariboru potekal predvsem zato, ker mesto ob Dravi s svojo obnovljeno sinagogo predstavlja pravzaprav najvažnejši del judovske dediščine v Sloveniji. Sinagoga, ki jo vodi Marjan Toš, je tudi tista, ki je tokrat uredila razstavo o judovskem vsakdanjiku, veri, tradiciji, prehrani in praznikih. Razstava je bila pred časom že na ogled v ljubljanskem Mestnem muzeju.

V sloveniji evropski dan judovske kulture šele drugič
Evropski dan judovske kulture je še mlad praznik. Vse se je začelo leta 1996, in sicer s pobudo organizacije B'nai B'rith Hirschler, ki je tedaj skupaj z Zavodom za turizem v Spodnji Alzaciji priredila dan odprtih vrat. Pobudi so se že naslednje leto priključili drugi francoski departmaji ter Nemčija, Švica, Italija in Španija. Prišlo je do učinka snežne kepe in vsako leto se je projektu pridružilo več držav. Lani, ko je število sodelujočih držav doseglo število 30, je prvič sodelovala tudi Slovenija.

Slovenski program - z dnevom odprtih vrat sodeluje še sinagoga v Lendavi - je del vseevropskega programskega sklopa, ki bo 2. septembra potekal v več deset mestih po vsej Evropi. Judovska kultura, ki je bila do začetka druge svetovne vojne močna soustvarjalka evropskega kulturnega življenja, je namreč manjšinska kultura, in kot takšna se lahko ohrani le s posebnimi pobudami, pri katerih sodelujejo tudi Nejudje. To velja tudi za Slovenijo, kjer naj bi živelo okoli 300 Judov.