Oglas
Vse podrobnosti dogodka, ki je v zgodovino prišel tudi kot kristalna noč, tudi danes še niso znane. Napad na nemške Jude je namreč ušel izpod nadzora tudi nacistom in celo Hermann Göring se je znesel nad Josephom Goebbelsom zaradi pretirane materialne škode. Ko so nacisti uničevali judovske trgovine in obrtniške delavnice, so pravzaprav uničevali svojo lastnino. Novembra 1938 je proces 'ariziranja' judovske lastnine, torej prehajanje lastnine iz judovskih v nemške roke, že zelo napredoval in bilo je le še vprašanje časa, kdaj bodo Judje razlaščeni. Torej je bilo uničevanje njihove lastnine nesmotrno in to je tudi eden izmed vidikov oznake kristalne noči za "katastrofo pred katastrofo". Vendar je to le še ena od nepopolnoma pojasnjenih dilem zgodovine nacizma, katere tukej ne bomo razreševali. Tisto, kar je nesporno, pa je, da kristalno noč večina povezuje z uničenjem več kot 1.000 nemških sinagog, zato se velja pobliže seznaniti s tem, kaj sinagoga sploh je.
Prostor molitve, študija in druženjaSinagoga je središče judovske skupnosti. Ni le prostor za molitev (bejt tefila), ampak je tudi hiša učenja (bejt midraš) in prostor za zbiranje skupnosti, ki skupaj sodeluje v različnih družbenih ter tudi dobrodelnih dejavnostih (bejt kneset). Drugače kot v krščanski tradiciji sinagoga ni posvečen prostor in skupinsko obredje lahko poteka tudi v katerem koli drugem prostoru. Zahteva za opravljanje verskega obredja je le minjan oziroma zahtevano število moških za kolektivno opravljanje obredja. V ortodoksnem judovstvu minjan obsega 10 moških, medtem ko nekatere druge struje k minjanu pripuščajo tudi ženske.
Najstarejše sinagoge, katerih ostanki so se ohranili do danes, izvirajo iz 3. stoletja pr. n. št., arheologi pa so jih odkrili v Egiptu. Že tedaj so imele sinagoge nekatere še danes prepoznavne elemente, arhitekturno pa sinagoge, drugače kot tradicionalne krščanske cerkve, nikoli niso sledile nekemu določenemu tlorisu. Običajno so se prilagajale arhitekturi svojega časa in okolja, čeprav drži, da je bila do vzpona nacizma v 20. stoletju zanje kot okrasni element značilna svastika.
Osrednji element je skrinja zaveze
Glavna prvina vsake sinagoge je skrinja zaveze (Aron Kodesh). Njen privzvišeni status je zaznamovan s postavitvijo skrinje na podij, do katerega vodijo vsaj tri stopnice, in z izdatnim okrasjem. To je včasih celo pretirano in občasno predstavlja celo edino okrasje v celotni sinagogi. Skrinja zaveze je simbol legendarne Mojzesove skrinje zaveze, v kateri so bile shranjene tablice z zakoni, ki so tvorili večno zavezo med Bogom in njegovim svetim ljudstvom. V skrinjah zaveze so shranjeni zvitki Tore, zbirke temeljnih pravnih in verskih judovskih besedil. V zvezi s skrinjo zaveze je pomembno poudariti, da je po pravilu postavljena tako, da so verniki, ki so obrnjeni proti njej, obenem obrnjeni v smer Jeruzalema.
Pred skrinjo zaveze običajno stoji večna luč (ner tamid), v večini sinagog pa stoji tudi svečnik (menorah). Svečnik, ki je simbol svečnika s sedmimi nastavki v izvirnem templju, ima običajno šest ali osem nastavkov, in sicer zato, ker je popolno kopiranje elementov izvirnega templja prepovedano. Sredi osrednjega prostora stoji podstavek (bimah), na katerega med obredjem postavijo zvitke Tore. Za ortodoksne sinagoge je značilen tudi poseben prostor za ženske; včasih ga najdemo na balkonu, včasih v zadnjem delu sinagoge, včasih pa je nameščen v delu osrednjega prostora, zamejenem z rešetkasto ogrado.
Judovski tempelj
Ker smo že omenili tempelj, pojasnimo še, na kaj se izraz navezuje. Čeprav sta bila v zgodovini judovstva znamenita dva templja, se v zvezi s podobo sinagog govori o drugem judovskem templju v Jeruzalemu, ki so ga leta 70 porušili Rimljani. Dogodek pomeni začetek judovskega eksodusa, ki naj bi se končal šele s prihodom mesije in ustanovitvijo tretjega templja. To je dogodek, na katerega misel vzbuja upanje vsem Judom. Ravno zaradi vere, da bo tretji tempelj zgrajen ob prihodu mesije, se Judje nikoli niso sami lotili obnove porušenega templja. Tempelj je tedaj nadomestila knjiga kot simbolni tempelj, saj od tedaj velja, da so Judje združeni v študiju Tore. To pa je tudi izvor znamenite judovske metodičnosti in študioznosti, ki je nenazadnje porodila izjemne dosežke judovskih znanstvenikov in učenjakov.
Najstarejše sinagoge ni najti v Izraelu
Kot je bilo že omenjeno, je o značilni arhitekturi sinagog nemogoče govoriti, zato pa obstajajo določeni značilni okrasni elementi. To so prepleteni trikotniki (Davidova zvezda), judovski lev ter sadna in cvetlična ornamentika, od 19. stoletja pa se vedno pogosteje uvajajo tudi vitraži, značilni za krščansko sakralno arhitekturo. Bistveno je tudi opozoriti, da domovina judovsta ni pravi kraj, če želite obiskati najstarejšo še delujočo sinagogo na svetu. Za najstarejšo izraelsko sinagogo namreč velja sinagoga Ari v kraju Safed, ki naj bi bila zgrajena v 16. stoletju, medtem ko najstarejša evropska sinagoga izvira s konca 12. stoletja. To je po rekonkvisti v cerkev predelana sinagoga v Toledu, v kateri je danes urejen muzej.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje