"Gre za kos kremena, v katerega so zelo natančno vrezane vodoravne in navpične črte," so izjavo arheologa Mateta Parice povzeli hrvaški mediji. Starost risbe je potrdila radiokarbonska analiza. V obdobju, v katerega datira risba, je bila gladina Jadranskega morja precej nižja, tako da je bil Dugi otok, kot tudi številni drugi otoki, eden izmed vrhov, med katerimi so se razprostirale rodovitne ravnine. Na Hrvaškem podobnih risb, gre za risbo iz starejše kamene dobe, doslej niso našli. V tej regiji so jih našli le v Italiji ter v Bosni in Hercegovini.

Jama Vlakno se je doslej izkazala kot izjemno bogato arheološko najdišče iz srednje in starejše kamene dobe. V njej so med drugim našli dokaze, da so že pred približno 10.000 leti poleg ljudi v jami živeli tudi psi. Najstarejše arheološke plasti v jami dokazujejo, da naj bi se takratni prebivalci Dalmacije namesto z ribami in morskimi sadeži prehranjevali z govedino. Govedo naj bi prosto živelo v dolinah.