V celoti je ohranjena le ena grobnica, ki pomeni dragoceno pričevanje o življenju v Piranu 16. stoletja. Drugi dve grobnici sta bili prezidani, okostji pa odstranjeni. Ohranjena grobnica je pripadala piranski družini Detretto. V njej so arheologi odkrili več kot 30 okostij članov družine, o katerih izjemno veliko podatkov hrani piranski arhiv. "Dobili smo dobro izhodiščno točko, da preverimo in ugotovimo, kako so živeli prebivalci Pirana v 16. stoletju," je povedal vodja raziskav Mitja Guštin.

Čeprav so arheološka odkritja po navadi bolj arhitekturne narave, ali pa gre za drobne najdbe, je odkritje ohranjene grobnice po Guštinovih besedah izjemno pomembno, ker omogoča spoznavanje "fizičnega stanja" piranske družine. "Videli bomo, kako so živeli, kakšno je bilo njihovo zdravstveno stanje in zakaj so umrli. Če nam bo uspelo, bomo morda naredili celo rekonstrukcije njihovih obrazov," je dodal vodja raziskav. V zasipnih plasteh cerkvice so arheologi odkrili še veliko keramičnega materiala iz obdobja od 16. do 19. stoletja.

Po desetih letih raziskav je cerkev še skrivala zaklade
Cerkev sv. Katarine, ena najstarejših piranskih cerkva, je po virih stala še preden so začeli graditi frančiškanski samostan. Delovala je do 18. stoletja, nato pa je izgubila svojo vlogo in postala sestavni del občinske šole za obrtnike. Po denacionalizaciji je stavba prešla nazaj v last piranskega samostana.

Prve raziskave cerkve sv. Katarine so potekale pred približno desetimi leti, druge pozimi leta 2005, šele letos, ko so cerkvico izpraznili in se temeljito lotili izkopavanj, pa so prišli do pomembnejših najdb. Raziskave potekajo pod okriljem Inštituta za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem.