Prav 12. novembra mineva 70 let, odkar so se na ustanovni skupščini zbrali prvi slovenski akademiki in ob tej priložnosti so na SAZU-ju predstavili poseben jubilejni zbornik akademije z naslovom Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki.

Nazaj v čas Academie operosorum
Predsednik SAZU-ja Jože Trontelj se je sprehodil po desetletja dolgi poti in ob tem spomnil na katere mejnike ustanove. Njenim koreninam lahko sledimo še precej dlje nazaj kot pred sedmimi desetletji, namreč že v leto 1693. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena slovita Academia operosorum, ne le prva slovenska, ampak tudi prva slovanska akademija. Zamrla je po dobrih 30 letih delovanja, leta 1781 pa je začela delovati njena naslednica Academia operosorum "rediviva". Tudi ta ni dočakala dolgega delovanja in tako od konca 18. stoletja Slovenci nismo imeli akademije. Nikoli umrla želja po njej se je uresničila skoraj poldrugo stoletje pozneje, čeprav so se prizadevanja zanjo vidneje obudila že po prvi svetovni vojni, ko je leta 1921 nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. Po imenovanju prvih 18 članov je bila nato 12. novembra leta 1938 končno ustanovna skupščina, nato pa so imenovali še prvega predsednika, slavista R. Nahtigala.

Leta druge svetovne vojne in čas po njej
Kmalu po ustanovitvi je nastopil čas druge svetovne vojne, v katerem je po Trontljevih besedah SAZU pazil na dostojanstveno, odmaknjeno držo, primerno domovinskim čustvom v razmerah sovražne okupacije. Kljub močni odvisnosti od politične oblasti pa je tudi v času po vojni deloval ustvarjalno, z osamosvojitvijo države pa je doživljal nadaljnji razcvet. Danes je SAZU "živa, vitalna ustanova, polna načrtov in snovanja", še meni njen predsednik.

In še pogled v prihodnost?
Po Trontljevih besedah vliva pogled na dolgoročne strateške cilje razvoja, ki sta jih definirali zadnji dve vladi, optimizem, mnogo manj pa navdušuje praktična resničnost. "Opraviti imamo in bomo imeli z naraščajočim plazom interesov, pretežno kratkoročnih, ki pa vsi tekmujejo za iste dragocene dobrine, za isti omejeni prostor, za isto in edino naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda."

Kot sam vidi, je akademija neobremenjena s kratkoročnimi in z zasebnimi interesi, zato mora biti navzoča tam, kjer nastajajo ključne odločitve. "Tako smo ravnali doslej in tako bomo tudi v prihodnje." Kot zgled takega sodelovanja pa je omenil odločitev akademika Boštjana Žekša, da sprejme kandidaturo za enega izmed ministrskih mest v novi vladi.

65 članov razreda za umetnosti
Jubilejni zbornik je ob tej posebni priložnosti izdal razred za umetnosti, ki je vanj popisal vse svoje člane od ustanovitve akademije do danes. V teh desetletjih se je v razredu za umetnosti SAZU-ja nabralo kar 65 članov, od tega devet glasbenikov, 30 književnikov, 14 slikarjev, štirje kiparji in osem arhitektov.

Gre za zadnji tel trilogije. Prvi z naslovom Slovenski skladatelji akademiki je izšel leta 2003, Slovenski pesniki in pisatelji akademiki so sledili leta 2004 v slovenščini in leta 2007 v angleščini, v zadnjem pa so zbrani slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. Vsak izmed teh je predstavljen v besedi in z izborom reprodukcij, ki jih spremljajo uvodne študije Milčka Komelja in Petra Krečiča.

M. K.