Namen mednarodnega znanstvenega srečanja je strniti dosedanja spoznanja o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, jih dopolniti z rezultati novih raziskav, ovrednotiti Trubarjev prispevek k njegovemu oblikovanju in hkrati osvežiti spomin na zgodovinsko pogojenost njegovega nastanka. Ob simpoziju, ki se je začel v četrtek in bo potekal do sobote, je bil v atriju ZRC SAZU-ja tudi koncert na temo Glasbeno izročilo protestantizma in renesanse na slovenskih tleh.

Pogledi na slovenski knjižni jezik 16. stoletja
Prispevki, ki jih bo mogoče slišati v treh dneh v Prešernovi dvorani SAZU-ja, po besedah vodje simpozija Majde Merše segajo od prikaza najpomembnejših vlog slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju, to je narodotvorne vloge in vloge posredovalca božje besede, prikaza razmerja med narečjem in knjižnim jezikom, predstavitve teorij o temeljih slovenskega knjižnega jezika do osrednjih jezikoslovnih tem. Večina jih je s področja oblikoslovja in besedoslovja, nekateri pa se ukvarjajo tudi s prevodno problematiko. Zadnji del simpozija bo namenjen predstavitvi Trubarjeve vloge pri izdajanju sočasnih cirilskih in glagolskih tiskov.

Vabilu na simpozij se je odzvalo 35 referentov - 26 domačih in devet tujih, ki prihajajo iz sedmih držav: Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije, Rusije in Belorusije. Jezikoslovcem so se pridružili tudi strokovnjaki z drugih področij, ki se ukvarjajo s proučevanjem obdobja slovenske reformacije.

Trubar - poseben človek v slovenski zgodovini
Simpozij so z uvodnimi nagovori pospremili predsednik republike Danilo Türk, predsednik SAZU-ja Boštjan Žekš, direktor ZRC SAZU-ja Oto Luthar in ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je dejal Türk, ki je tudi predsednik častnega odbora za Trubarjevo obletnico, je slovenski narod v 16. stoletju doživel eno najbolj ustvarjalnih obdobij celotne narodne zgodovine - dobili smo prve knjige, prve prevode biblijskih tekstov in tudi celoten prevod Biblije v slovenščino, kar je izjemnega kulturnega pomena - in si ob tem zastavil vprašanje, ali nismo že takrat dosegli največ.

Trubar je po predsednikovem prepričanju nekaj posebnega v slovenski zgodovini, zato se moramo zavedati pomena njegove ustvarjalnosti in inovativnosti. Bil je človek, ki je združeval dve misiji - misijo misleca in misijo praktičnega ustvarjalca. Kot je še dodal, nas je naučil tudi pomena jezika, ki "ni dan enkrat za vselej, ampak ga ustvarjamo vsak dan na novo in mu vsak dan nekaj dodajamo".