Sloviti spomenik, ki ga štejemo med sedem svetovnih čudes modernega sveta, je delo brazilskega inženirja Heitorja da Silve Coste in francoskega kiparja Paula Landowskega. Železobetonski spomenik so gradili devet let, njegovo odkritje 12. oktobra 1931 pa je bil nadvse spektakularen dogodek, o katerem so poročali vsi veliki svetovni mediji. (No, najimenitnejši trenutek slovesnosti ob odkritju spomenika je sicer spodletel: načrtovali so, da bo na daljavo, iz 9.200 kilometrov oddaljenega Rima, osvetlitev prižgal pionir komunikacije s kratkimi radijskimi valovi, Guglielmo Marconi. Podvig je spodletel in luči so na koncu prižgali kar na kraju samem.)

Cerkev z obzorjem namesto zidov
Jutrišnja proslava ob 80-letnici tega dogodka bo "velika zabava," kot obljublja oče Omar Raposo, skrbnik romarskega središča, ki ga je leta 2008 obiskal tudi papež Janez Pavel II. (Benedikt XVI. naj bi to storil leta 2013). Spomenik, do katerega se je z vzpenjačo treba peljati približno 20 minut, če ne zaradi drugega, pa zaradi razgleda na plažo Copacabana, obišče do štiri tisoč obiskovalcev na dan. "Kristus odpira roke, predstavlja življenje, ljubezen, upanje. Ta spomenik je zelo poseben hram, ki ima namesto zidov obzorje in namesto stropa nebo," je poetična razlaga očeta Raposa.

Odpor proti "kavi z mlekom"
Dvajseta leta 20. stoletja so v Braziliji zaznamovali upori inteligence oziroma novih srednjih razredov proti oligarhiji, ki je prevladovala v tako imenovanem obdobju Café com Leite (kava z mlekom); ime je označevalo usmeritev gospodarstva, ki so ga skoraj despotsko vodile velike družine, proti katerim so se najprej začeli upirati anarhisti in komunisti, ki so konec 19. stoletja začeli prihajati v Brazilijo. To je bil tudi čas uveljavljanja vojske kot odločilne strukture v politiki in ohranjanja Katoliške cerkve kot ključne ideološke in moralne avtoritete.

Šlo je za las
V teh nemirnih dvajsetih letih je bilo odločeno, da na vrhu hriba Corcovado zgradijo velik kip Jezusa Kristusa, postavitev katerega so predlagali že okoli leta 1850. Takrat je tedanja brazilska princesa Izabela, ki se je z ustanovitvijo brazilske republike leta 1889 morala posloviti od sanj o vladanju veliki državi, zavrnila predlog in ob prelomnem letu 1889, ko je bila uzakonjena ločitev Cerkve in države, je kazalo, da bo predlog za vedno ostal le predlog. A v letu 1921 je skupini katoličanov vendar uspelo nabrati dovolj sredstev za postavitev največjega spomenika v slogu art decoja na svetu.

O odkritju Kristusa Odrešenika je oktobra 1931 poročala tudi ameriška revija Time. "Da bi videli največji kip Jezusa Kristusa na svetu, se je na goro Corovado podalo 250.000 romarjev in skoraj 1.447.000 prebivalcev Ria de Janeira. Mezel je dež. /.../ Viden z razdalje 20 milj, je mogočen spomenik, ki ga je načrtoval Francoz Paul-Maximilien Landowski, rezultat desetletnega načrtovanja in konstruiranja, ki je stalo 250.000 ameriških dolarjev; prispevali so jih brazilski verniki."