V spomin na najbolj priznano slovensko slikarko so v Podbrezjah pripravili 5. Pirčeve dneve, na katerih so se obiskovalci podrobneje seznanili z življenjem in delom slikarke, upodobljene na bankovcu za 5.000 tolarjev, za kar je zaslužna pisateljica Mimi Malenšek, rojena v Podbrezjah.

Nataša Kne Leber se je v Taborski cerkvi ob Kobilčini sliki Marije Device prelevila v znano slikarko in kot Kobilca spregovorila o sebi, svojih nazorih in času, v katerem je živela. Ker je bila ustvarjalki blizu klasična glasba, so podbreški pevci izvedli Zbor sužnev iz Verdijeve opere Nabucco, ki so jim dodali pesmi slovenskih skladateljev časa, v katerem je živela slikarka.

Nato se je dogajanje preselilo v Pirčev dom, kjer je bilo prikazano, kako je Kobilca slikala, predstavljena so bila njena dela, na sporedu pa je bila tudi okrogla miza, ki jo je ob sodelovanju Brede Ilich Klančnik in Marte Frelih vodil Stane Mihelič. Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali tudi odlomke iz dokumentarca RTV Slovenija o tej ustvarjalki in nastajajočega dokumentarca o njeni evropski poti.

Popotnica, ko še ni bilo nizkocenovnih letov
Kobilca je bila namreč prava Evropejka, ki je niso motile neprijetnosti na potovanjih, ampak je precejšen del svojega življenja preživela na tujem. Leta 1861 rojena ustvarjalka je prve resnejše poteze s čopičem potegnila pod vodstvom Ide Künl, leta 1879 pa se je podala na Dunaj, kjer je v galeriji tamkajšnje akademije dve leti kopirala slike starih mojstrov. Med letoma 1881 in 1891 je bil njen dom München, kjer je izpopolnjevala svoje znanje.

Iz Münchna se je preselila v Pariz, kjer se je v letih 1891 in 1892 izpopolnjevala v zasebni šoli Henrija Gervexa, za nekaj časa se je podala v Barbizon, nato obiskala Firence, med letoma 1897 in 1905 pa je pošta z njenim imenom romala v Sarajevo, kjer je živela zaradi ugodnih naročil. Po Sarajevu jo je pozdravil še Berlin, leta 1914 pa se je vrnila v Ljubljano.

Od portretov do tihožitij
Med najbolj znana dela Ivane Kobilce sodijo Poletje, Kofetarica, Otroci v travi, Avtoportret, Holandsko dekle, Likarice, Pariška branjevka in Portret sestre Fani. Njena najboljša dela so nastala, ko se je med počitnicami vrnila iz tujine in ustvarjala doma, pogosto prav v Podbrezjah ali njihovi okolici. Vrhunec ustvarjanja je doživela v 80. letih 19. stoletja, ko se je udejstvovala v figuralnem slikarstvu, še posebej portretu in žanrskih upodobitvah kmečkega in meščanskega življenja, ki ga je v berlinskem obdobju nadvladalo tihožitje, njena najljubša upodobitev vse do smrti leta 1926.