Oglas
Tasmanski center je Britanski muzej že večkrat prosil, da ostanke vrne, a so Britanci njegovo zahtevo zavrnili. V svoji muzejski zbirki je ta londonska ustanova imela ostanke od leta 1882, prejela pa jih je od britanskega priseljenca na Tasmaniji, ki je pepel dobil leta 1838 in z njegovo izročitvijo prekinil mir pokojnih, kot je dejala direktorica muzeja. Zvitke s posmrtnimi ostanki aboriginov so njihovi potomci nosili kot amulete, ki naj bi jih varovali pred boleznijo.
Vrnejo se lahko zaradi zakona o človeškem robčkuOdgovorni v Britanskem muzeju so odločitev za vrnitev komentirali z besedami, da nobeno drugo javno dobro ne presega aboriginske zahteve po vrnitvi domov. To je omogočilo tudi sprejetje t. i. Human Tissue Act (zakona o človeškem robčku), ki velja od oktobra lani ter določa ravnanje s človeškimi ostanki in njegovo lastnino. Tasmanijski center je Britance že večkrat prosil, naj jim pepel vrne, a so Britanci njihovo zahtevo vedno zavračali, da je ne morejo obravnavati, dokler zakon ne bo sprejet.
Do razumevanja vodi sodelovanje
Skrbnica muzeja Helena Kennedy, ki si je prizadevala za vrnitev, je dejala, da je to edina pravilna poteza, poleg tega pa se nadeja nadaljnjega sodelovanja z avstralskimi skupnostmi, v katerih živijo staroselci. Le tako bi namreč lahko občinstvo po svetu dobro razumelo kulturo avstralskih aboriginov v sedanjosti in preteklosti, je izjavila Kennedyjeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje