Aleš Šteger: Izključitev iz PEN-a posledično slabi institucijo

Primož Čučnik in Aleš Šteger o dogajanju v PEN-u in izstopih iz njega

4. april 2013 ob 11.13 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Primož Čučnik misli, da trenutni problem, s katerim se ukvarja Slovenski PEN, poteka na čisto drugi valovni dolžini kot v centrih PEN po svetu. Foto: BoBo

PEN je bil ustanovljen zato, da je lahko branil svobodo izražanja, danes pa je svoboda govora velika, problem pa je v tem, da govorimo v prazno oziroma da se naša beseda redko sliši, o trenutnem dogajanju v Slovenskem centru PEN po izključitvi Janeza Janše razmišlja pesnik Primož Čučnik.

PEN je bila institucija, ki je ni mogla zlomiti niti partijska prisila ne politična marginalizacija v demokratičnem okolju, čemur je botrovalo prav heterogeno sestavljeno članstvo.

Aleš Šteger

Primož Čučnik misli, da trenutni problem, s katerim se ukvarja Slovenski PEN, poteka na čisto drugi valovni dolžini kot v centrih PEN po svetu. Foto: BoBo

"Ne sliši se vsakogar, če pa je govor o nekdanjem premierju, potem se to sliši povsod," je bil kritičen Čučnik, ki meni, da bi morali problem glede članstva Janeza Janše rešiti znotraj društva. Kot nečlan PEN-a notranjih razmerij v društvu sicer ne pozna, ga je pa zmotilo, "da je šla zadeva v medije". Čučnik meni, da trenutni problem, s katerim se ukvarja slovenski PEN, poteka na čisto drugi valovni dolžini kot v centrih PEN po svetu. Tam obravnavajo zaprtja in pobijanja pisateljev in novinarjev in se dejansko ukvarjajo z bojem za svobodo govora, je pojasnil Čučnik.

Jože Snoj in Veno Taufer v oddaji Odmevi

Moč je ravno v heterogeno sestavljenem članstvu
Na izstope iz centra PEN se je odzval tudi pesnik Aleš Šteger, ki se boji, da žrtev "postopka" ni Janša, ampak PEN, ki se je sam izključil iz okvirja, ki je dopuščal sobivanje različno mislečih. Slovenija je edina država nekdanjega vzhodnega bloka držav, ki je prešla tranzicijo z ohranitvijo obeh pisateljskih društev - Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN - ki sta ostala vseskozi nedotaknjena, še poudarja Šteger. Drugod je prihajalo do razkolov in do množitve pisateljskih društev. Pri nas pa se to ni zgodilo, kar pripisuje modrosti in strpnosti različno mislečih ljudi. To je bila obenem tudi velika moč PEN-a, še poudarja pesnik, ki je bil nekoč član centra, a je zaradi nedejavnosti pred leti izstopil.
Kar zadeva Janševo izključitev, izraža bojazen, da ne glede na to, ali je izključitev upravičena ali ne, posledično slabi institucijo. PEN je bila institucija, ki je ni mogla zlomiti niti partijska prisila ne politična marginalizacija v demokratičnem okolju, čemur je po Štegrovem mnenju botrovalo prav heterogeno sestavljeno članstvo.
Drugod se centri PEN dejansko ukvarjajo z bojem za svobodo govora
Upravni odbor Slovenskega centra PEN je Janšo iz PEN-a izključil konec marca zaradi izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN-a. Janša je v odzivu upravni odbor pozval, naj mu posreduje citate izjav, ki naj bi bile v nasprotju s pravili PEN-a. Po navedbah službe za odnose z javnostmi SDS-a Janša doslej ni prejel nobenega sklepa upravnega odbora Slovenskega centra PEN glede njegove izključitve. Kot je za oddajo Odmevi nedavno pojasnil predsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan, bo v teh dneh Janši poslal sklep upravnega odbora, v katerem je med drugim zapisal, da Janša ostaja član centra PEN, dokler skupščina ne bo obravnavala njegove pritožbe.
V Slovenskem centru PEN je približno 110 članov. Zaradi izključitve Janše iz centra je doslej izstopno izjavo podalo 12 članov, med njimi Drago Jančar, Boris Pahor, Feri Lainšček, Niko Grafenauer in Jože Snoj.

PEN je bila institucija, ki je ni mogla zlomiti niti partijska prisila ne politična marginalizacija v demokratičnem okolju, čemur je botrovalo prav heterogeno sestavljeno članstvo.

Aleš Šteger