Nedavna odločitev, da so dovoljenja za izkopavanje na treh pomembnih arheoloških najdiščih z neturških prenesli na turške univerze (praksa, ki v protokoliziranem svetu arhitekture ni v navadi), je posledica turške ocene, da tuji strokovnjaki "ne delajo dovolj hitro" - vsaj ne dovolj hitro, kar se tiče spreminjanja arheoloških izkopavališč v turistične atrakcije.

"Grožnje so tako prikrite kot neposredne in ozračje je precej napeto," je za The Art Newspaper povedal Stephen Mitchell z britanskega inštituta v Ankari. "Pridobivanje dovoljenj je zdaj predmet pogajanja in akademske utemeljitve niso vedno prioriteta."

Najpomembnejše je, koga poznaš
Nedavno poročilo enega najeminentnejših turških arheologov razkriva, da se odgovorni bolj ukvarjajo z nadziranjem tega, komu se dodelijo razne štipendije, kot s preprečevanjem razprodaje turške kulturne dediščine. Univerzitetni profesor Mehmet Ozdogan sistem pridobivanja in podaljševanja dovoljenj za izkopavanje opisuje kot "neokusen proces favoriziranja, groženj in poklicnega ljubosumja".

Najhitrejši poskok števila turistov na svetu
Na kocki je seveda milijon in pol let zgodovine, ki je raztresena po celotni deželi in je seveda nosilni steber turškega turizma, panoge, v kateri se obrne okrog 21 milijard dolarjev letno (in ta številka naj bi v prihodnje še rasla, saj se skuša Turčija uveljaviti kot alternativna izbira za turiste, ki se trenutno skušajo ogniti Egiptu in Tuniziji). V zadnjih letih je turška vlada razvoju turističnega sektorja posvečala vse več pozornosti: po nekaterih podatkih je dežela, ki bo do konca letošnjega leta, tako vsaj pričakujejo, naštela 30 milijonov turistov, celo že prehitela Rusijo in Kitajsko ter postala po obiskanosti najhitreje rastoča turistična destinacija na svetu.

"Niša", ki jo trenutno skušajo kar najhitreje zapolniti, je področje verskega turizma: s pospešenim tempom se obnavljajo tako muslimanska kot tudi krščanska in judovska izkopavališča, in sicer zato, da bi do 2012 privabili tri milijone turistov.

Taktično "izsiljevanje" Nemčije
Na turških univerzah je približno trideset oddelkov za arheologijo, ki so bili ustanovljeni v zadnjih desetih letih in ki vzgajajo novo generacijo bolje podkovanih strokovnjakov, obenem pa tudi akademikov, ki si želijo na svojem področju delati kariero. Nemški arheološki inštitut, ki je bil svoj čas odgovoren za večino pomembnejših izkopavališč v Turčiji, ima tako kar naenkrat zelo porezana krila: lani od Ankare do zadnjega hipa niso potrdili niti enega samega dovoljenja, za izkopavanje; to je bila poteza v strateškem boju, s katerim so Turki hoteli doseči vrnitev sfinge, ki so jo v tridesetih letih 20. stoletja poslali na popravila v Berlin, nato pa je nikoli niso dobili nazaj. Zdaj so jo. (Nemški arheološki inštitut je kljub temu izgubil dovoljenje za delo v Aizanoiju, kjer so morali ustaviti dela na slovitem Zevsovem templju.)

Čeprav je nevarnost, da bi se arheološka prizorišča v imenu streženja turističnemu povpraševanju začela spreminjati v zabaviščne parke, sicer prisotna, pa to niti ni največja grožnja za turško arheologijo - tu je še vedno aktualno vprašanje urbanizacije in skokovito razvijajočega se gospodarstva. Rimske terme Allianoi na zahodu države in garnizijsko mesto Zeugma na vzhodu sta tako, denimo, že poplavili zajezeni reki, podoben vodni grob pa zdaj grozi tudi srednjeveškemu arabskemu mestu Hasankeyf.

Neizprosni diktat urbane rasti
Ogromno arheoloških projektov je treba dokončati v neverjetno hitrem času, medtem ko se v ozadju na delo že pripravljajo gradbeni žerjavi. Ob primerih, kakršno je bilo odkritje bizantinskega pristanišča in 32 potopljenih ladij, na katere so naleteli med izkopavanji za gradnjo podzemne železnice in zaradi česar ljudje na svoje vlake čakajo že sedem let, je vlado potrpljenje počasi minilo. Nova zakonodaja ministrstvo za kulturo in turizem razrešuje odgovornosti ter jo prelaga na ministrstvo za okolje, ki ima grozovito statistiko slabega upiranja nenadzorovanemu urbanističnemu razvoju.

"Ljudi je treba postaviti na prvo mesto," je stališče premierja Erdogana, ki je skorajda napovedal gradnjo novega mesta na tistih še preostalih zelenih delih Carigrada.