grofov Celjskih.

Raziskave je bilo treba opraviti zaradi novega občinskega prostorskega načrta in bodo pomembna podlaga pri načrtovanju in urejanju tega področja.

Arheologi so dela začeli v drugi polovici junija. Po besedah vodje raziskav Maje Bausovac so v tem času izkopali osem sond in z najdbami potrdili domneve, da je na tem območju med drugim stal tudi srednjeveški dvorec, v katerem je živela družina celjskih grofov.

Sondiranje potrdilo navedbe pisnih virov
"Med arheološkimi raziskavami smo našli razmeroma dobro ohranjene ostanke in strukture rimske in poznorimske Celeie. Še posebej nas veseli, da smo med sondiranjem našli del zidu srednjeveškega dvorca. Da je stal na tem območju, so do zdaj vedeli samo iz pisnih virov, zato je ta najdba za nas velikega pomena," je povedal kustos Jure Krajšek.

Po izumrtju družine Celjskih je bil dvorec porušen, ohranila pa se je kapelica sv. Andreja, ki je bila v tistem obdobju najverjetneje dvorna kapelica. Med letoma 1855 in 1906 so jo uporabljali protestanti, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prezidana v večstanovanjsko zgradbo, ki je v uporabi še danes.

Najpomembnejša plemiška rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije
Plemiška rodbina grofov Celjskih je pustila v zgodovini slovenskega prostora globoke sledi. Svoj blesteči vzpon je začela s prihodom v Celje leta 1333 in ga končala leta 1456, ko je bil umorjen zadnji knez Celjski, Ulrik II. Grofje so Slovencem pustili bogato kulturno dediščino in se trajno zapisali v slovenski zgodovinski spomin.