Kompleks leži vzporedno z reko Ombrone v naravnem parku Maremma, da gre za ostanke poznanega 'mansio' oziroma poštne postojanke, pa arheologi sklepajo po velikosti, tlorisu in legi ob reki in eni glavnih rimskih cest. 'Mansio ad Umbronem', kar pomeni poštna postojanka na reki Ombrone, ki je ležala ob rimski cesti via Aurelia, omenjata tako Plinij kot anonimni pisec iz Ravene.
Takšne postojanke so bile posejane po vsem sijajno zamišljenem in izdelanem cestnem omrežju Rimskega imperija. Vzdrževala jih je država, namenjene pa so bile popotnikom, ki so predvsem iz uradnih dolžnosti potovali po njih. Kot poročajo antični viri, je bila omenjena postojanka pomembna tudi kot kralj, kjer so skladiščili in pretovarjali blago, ki so ga sem pripeljali po cesti in morju, po katerem so priplule ladje iz bližnjega pristanišča.
Arheologi so našli tudi ostanke keramike, stekla in religioznih predmetov. Pri časovnem umeščanju jim je bilo v pomoč več kot 80 najdenih novcev, pa tudi več ducatov fragmentov kovinskih in keramičnih predmetov, ki izvirajo iz Sredozemlja, zlasti iz Afrike. Med zanimivejšimi predmeti je po mnenju arheologov votiven terakotni kipec grško-egpitovskega božanstva Serapisa.
Pomen Toskane v antiki
Na ostanke so arheologi naleteli le kakšno leto po tem, ko so odkrili pomembno najdbo na območju parka, in sicer na 75 kvadratnih metrov velikem tempeljskem kompleksu, ki datira v 4. stoletje. Po besedah arheologov pričata odkritji o rimskih naselbinah na toskanski obali, ki so imele pomembno vlogo v povezovanju mest v notranjosti s Sredozemljem in afriškimi pristanišči.