Znanstvenikom s stanfordske univerze so na pomoč priskočili rentgenski žarki. Ugotovitve matematika, ki je živel v tretjem stoletju pred našim štetjem in je eden izmed utemeljiteljev moderne matematike, so ohranjene na pergamentu iz kozje kože, to je edini zapis enega izmed Arhimedovih najpomembnejših del, skrivnosti pa postopno odkrivajo s posebno rentgensko tehniko.

Leta 1998 je pergament kupil neznani zbiratelj za dva milijona dolarjev in ga zaupal muzeju The Walters Art Museum v Baltimoru. Z najmodernejšimi tehnikami so "izsledili" neznantne sledi izvirnega črnila, a skoraj petine besedila se ni dalo dešifrirati. Strokovnjake, ki so si prizadevali odstreti Arhimedove skrivnosti, sta vodila Uwe Bergmann, fizik s stanfordske univerze, in njegov kolega Robert Morton. Avgusta sta na stanforsko univerzo povabila ugledne radiologe, konservatorje in poznavalce Arhimeda (287-212 pr. n. š.), ki so nekaj dni skupaj ugotavljali še nešifrirane Arhimedove zapise. Strokovnjaki so se odločili besedilo prenesti na DVD in ga ponudili v razmislek kolegom po svetu.

Zgodovina slovitega pergamenta
Rokopis je bil napisan v Konstantinoplu, današnjem Istanbulu, v 10. stoletju. V 13. stoletju so ga vzeli narazen in Arhimedov tekst postrgali. Pergament je ponovno uporabil neki menih, ki je nanj zapisal molitev. Takrat je bil pergament namreč zelo dragocen in ga je vedno primanjkovalo. Mlajši rokopis, ki je zapisan prek običajno postrganega starejšega rokopisa, se imenuje palimpsest. Šele leta 1906 je neki danski profesor spoznal, da bi se pod molitvijo iz 13. stoletja lahko skrivalo nekaj veliko pomembnejšega. Strokovnjaki domnevajo, da je 174 strani izvirnega pergamenta v 10. stoletju z izvirnih grških zvitkov prepisal poklicni pisar.