Ali tudi razprave o gradnji novega Kolizeja izkazujejo slabo dojemljivost Slovencev za sodobno arhitekturo? Foto: RTV SLO
Ali tudi razprave o gradnji novega Kolizeja izkazujejo slabo dojemljivost Slovencev za sodobno arhitekturo? Foto: RTV SLO
Ilija Arnautović: Savsko naselje
Tudi arhitekturne razstave pomagajo širiti poznavanje arhitekture med nestokovno javnostjo. Foto: Anja Planišček, Arhitekturni vodnik

Dogodek, na katerem nastopa okoli 30 domačih in tujih strokovnjakov, so v Mariboru organizirali drugič. Podrecca je v uvodnem predavanju dvodnevne konference dejal, da Slovenija v arhitekturnem smislu zaostaja in da želi s temi besedami pritegniti pozornost strokovne javnost, da bi kaj spremenila. Podrecca, ki se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavil kot eden najvidnejših evropskih predstavnikov postmodernizma v arhitekturi, pa ni pozabil dodati, da je kritičen tudi na predavanjih v tujini. Vsakič želi namreč opozoriti na interferenčnost sveta, v katerem živimo in delujemo, kar bi se moralo odražati tudi v arhitekturi.

Podcenjevanje pomena arhitekture
Arhitekt, o katerem smo v zadnjih letih veliko slišali tudi med razpravami o gradnji novega Šumija, za katerega je načrte izdelala ravno njegova ekipa, je odnos človeka do arhitekture pojasnil zelo slikovito: "Spimo, se ljubimo in si nagajamo v hišah, gremo na ulico, si kupimo nove čevlje in potem gremo z njimi po razbitem asfaltu mesta. Obstaja nekakšen zlom med arhitekturo, ki jo tudi trg sprejema, in ostalim, kar je nekje vmes in česar nihče ne opazi. Skratka, izgubili smo občutek za ta medprostor in sam se imam za nekakšnega piromana, nikakor ne gasilca, ki poskuša s podobnimi misijami opozarjati prav na to."
Koristi druge šole za arhitekturo
Dogodek je pripravil Svetovni slovenski kongres, katerega predsednik Boris Pleskovič je podprl idejo o ustanovitvi arhitekturne šole v Mariboru, ki bi pripomogla k razvoju arhitekture v Sloveniji. Nova šola bi pripomogla tudi k boljšemu kroženju informacij o arhitekturnem ustvarjanju. Obstaja namreč kar nekaj slovenskih arhitektov, ki so si znanje pridobivali v tujini in bi lahko v okviru nove šole svoje znanje in izkušnje prenašali na prihodnje arhitekte.

Pleskovič je potrebo po novi šoli ponazoril z dejstvom, da se kar nekaj mladih s Štajerske odloča za študij arhitekture v bližnjem Gradcu in ne v Ljubljani. Zato lahko rečemo, da morebitna mariborska šola vendar ima podlago, s katere bi prihajali njeni študenti.