Nova igra za uslužbence - kdor bo prvi na vrhu, dobi dodatek k plači. Bi tovrsten ukrep Britance spodbudil k uporabi stopnic? Foto: EPA
Nova igra za uslužbence - kdor bo prvi na vrhu, dobi dodatek k plači. Bi tovrsten ukrep Britance spodbudil k uporabi stopnic? Foto: EPA
Richard Rogers
Zvezda britanske arhitekture in zadnji dobitnik nagrade za življenjsko delo na beneškem arhitekturnem bienalu Richard Rogers se morda že ubada s snovanjem vizualno žim bolj privlačnih stopnic, ki obenem ne bi preveč utrudile uporabnikov. Foto: EPA
Model stopnišča v gradu Chambord
Morda bo teorija načrtovanja stopnišč postala eden temeljnih predmetov študija arhitekture.

Pravzaprav je zaskrbela vladno komisijo za arhitekturo in urbano okolje (Commission for Architecture and the Built Environment), ki je urbanistom in arhitektom "zabičala", naj pri snovanju načrtov upoštevajo tudi dejstvo, da se sodobni Britanec zelo malo giblje. Arhitekti naj bi spodbujali "naključno" rekreacijo. Že samo postavitev smerokaza, ki kaže v smer stopnic, naj bi menda spodbudila uporabo stopnic namesto dvigala, vnos slikovitih pešpoti v mestno tkivo pa naj bi pripomogel k odpovedi nenehne uporabe avtomobila. Med priporočili komisije so se znašli tudi bolj klasični predlogi, kot je načrtovanje omrežja kolesarskih stez in predvidevanje prostorov, namenjenih izposojevalnicam koles in telovadnic v poslovnih stavbah.

Utopija o reorganizaciji potrošniške družbe
Poleg "zasaditve" več manjših parkov naj bi bila uspešna strategija za spodbujanje pešačenja tudi dobro omrežje trgovin z živili. Če imajo trgovino bolj ali manj za vogalom ali pa vsaj v sosednji ulici, začno menda tudi najbolj "zakrknjeni" vozniki avtomobilov razmišljati, da bi se po vroče žemljice podali kar peš. Zagnati je treba torej nasprotne smenice organizacije potrošništva, saj zahodni svet že več desetletij doživlja "izumiranje" malih trgovinic in rast velikih nakupovalnih središč, do katerih se bolj ali manj vsi podajo le z avtom.

Bo arhitekt izbral tudi DJ-a?
Nenavadni pa so predvsem nekateri predlogi za povečevanje priljubljenosti stopnic. Tim Townsend, akademik in nekdani urbanist iz New Castla, tako zagovarja tezo, da naj bi se ljudje bolj razveselili "sprehoda" po stopnicah, če bi na stopnišču odmevala prijetna glasba. V skrivnosti arhitekture in urbanizma posvečeni Townsend pa očitno ni prav "doma" v glasbi, saj mu očitno ni jasno, da ljudje prisegajo na zelo raznoliko glasbo in da bi bilo pravzaprav nemogoče izbrati glasbo, ki bi razveseljevala duha prav vseh nadobudnih plezalcev po stopnicah.

Po stopnicah hodijo le piromani. Mar ne?
Nekoliko manj za lase privlečena pa je zgoraj že omenjena zamisel o postavitvi smerokazov, ki kažejo pot do stopnišča. Popolna prevlada uporabe dvigal v večini visokoraslih stavb v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike je namreč pripeljala do tega, da so ponekod stopnišča dobesedno skrita. Zgradijo jih le zaradi možnosti izbruha požara. To je pripeljalo do prav groteskne situacije, ki jo je za časopis Guardian opisala Townsendova sodelavka Amelia Lake: "Uporaba stopnic ni več nekaj normalnega. V večini novih stavb je zelo težko najti stopnišče. Ko vstopite v stavbo, je osrednja točka dvigalo. V nekaterih zgradbah uporaba stopnic celo sproži požarni alarm."

Pot do arhitekturne krajine, ki ljudem pomaga k boljši fizični pripravljenosti, pa sploh ni tako zelo naporna, kot jo predstavlja vladna komisija za arhitekturo in urbano okolje. Townsend kot primer vzdrževanju vitke postave prijazne urbane krajine izpostavlja urbana središča z veliko gostoto prebivalstva, storitvenih dejavnosti in trgovin. V teh okoljih je uporaba avtomobila nemogoča. Če bi izločili še tekoče stopnice in dvigala, bi se ti mestni predeli spremenili v prave telovadnice.