Avtor pariškega centra Pompidou, londonskega Lloyd'sa, Millennium Doma in evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu bo nagrado prejel 10. septembra ob odprtju razstave, ki bo letos posvečena mestom sveta. Prav Rogers, ki se še ne namerava upokojiti, pa je tudi strasten ljubitelj mest, za katera si prizadeva, da bi bila čim bolj prijazna za prebivalce, obenem pa tudi čim funkcionalnejša za vse dejavnosti, ki potekajo v njem, od proizvodnje do trgovine.

"Eno življenje ni dovolj"
"Eno življenje je veliko časa, toda glede na vse, kar še želim narediti, se mi začenja dozdevati, da ni dovolj dolgo," je ob novici, da ga bodo nagradili za življenjsko delo, dejal arhitekt, ki je kariero začel z diplomo v Londonu, magistrski naziv pa so mu podelili na univerzi Yale v ZDA. V Firencah rojeni ustvarjalec je najbolj znan po svojih zgodnjih delih, ki jih je soustvaril z Normanom Fosterjem in Renzom Pianom, po letu 1978 pa s kolegi v ustanovi Richard Rogers Partnership.

Izseljevanje iz mest je treba ustaviti
Njegova dela izkazujejo zavezanost odnosom med arhitekturo, okoljem, kulturo in družbo; najbolj se lahko tako izkaže z načrtovanjem mest in zgradb, ki stojijo v njih. "Mesta so kraji, kjer se ljudje srečujejo na štiri oči, kjer se izmenjujejo zamisli in kjer se trguje. Kreiranje kompaktnejših mest z upoštevanjem boljšega dizajna, ki bi se odzival na družbene in okolijske zahteve, je edini način, kako ustvariti način mestnega življenja, ki bo prebivalcem bolj pisan na kožo in ki bo zaustavil selitve meščanov na podeželje," je cilj, ki ga vodi pri načrtovanju, pojasnil Rogers.

Mesta za majhen planet in državo
Svojo filozofijo Rogers, ki je povezan tudi z več umetnostnimi in javnimi organizacijami v Veliki Britaniji, pogosto pojasnjuje na predavanjih, na katerih predstavlja svoji glavni deli Cities for a small planet in Cities for a small country. Zanimiv je tudi zaradi številnih nagrad, ki jih je prejel za svoje delo; med drugim so njegove nagrade Praemium Imperiale, kraljeva zlata medalja RIBA in naziv francoske častne legije, britanska kraljica ga je leta 1991 povišala v viteza, pet let pozneje pa ga je za življenjski prispevek k arhitekturi povišala v najvišjega britanskega plemiča.

Drugi nagrajenci znani novembra
Rogers bo nagrado prejel na krajši slovesnosti ob odprtju bienala, medtem ko bodo druge nagrajence počastili - in razglasili - na koncu bienala 8. novembra. Takrat bo tudi znano, kdo bo prejel zlatega leva za najboljšo državno predstavitev, za najboljše mesto, urbani projekt, posebno nagrado za arhitekturno šolo ter nagradi Leoni di Pietra in Premio di Architettura Portus.