V preteklosti so se namreč pogosto pojavljale domneve, da je bila Leonardova mati kmečka ženska ali celo sužnja iz Severne Afrike.

Martin Kemp z Oxfordske univerze je zdaj odkril, da je bila Leonardova mati, Caterina di Meo Lippi, revna sirota, ki je bila stara šele 15 let, ko jo je zapeljal Leonardov oče, firenški notar Piero da Vinci. Živela je v propadajoči kmečki hiši nedaleč od Vincija.

Svoje ugotovitve je Kemp zbral v knjigi, ki je nastala v soavtorstvu z Giuseppom Pallantijem in ki bo izšla naslednji mesec. Knjiga nosi naslov Mona Lisa: The People and the Painting.

Novo odkriti dokumenti po povzemanju The Guardiana osvetlijo tudi najslavnejšo Leonardovo portretiranko, Liso del Giocondo, in njenega moža Francesca. Možak po Kempovih besedah ni bil uglajen firenški trgovec s svilo, kot je veljalo doslej, ampak špekulant, ki je trgoval s sladkorjem iz Madeire, usnjem iz Irske in tudi s sužnji.

Turisti romajo v napačno "rojstno hišo"
Njegova raziskava pa izpodbija tudi doslej veljavni kraj Leonardovega rojstva. To naj bi bila "casa natale" v Anchianu v bližini Vincija, ki je postala kraj romanja za turiste. Vendar pa dokumenti kažejo, da turisti obiskujejo napačno hišo. Kemp meni, da se je Leonardo verjetneje rodil v hiši dedka po očetovi strani v Vinciju, kjer je tudi odrasel.

Kempova odkritja so rezultat pregledovanja finančnih dokumentov iz 15. stoletja, ki jih hranijo v arhivih v Vinciju in Firencah. Dokumentacija se je izkazala za zakladnico informacij, saj jim umetnostni zgodovinarji doslej niso posvečali pozornosti.

Noseča najstnica in na hitro urejena poroka (z drugim)
Kemp ugotavlja, da je bil Leonardov oče, ko se je zapletel s Caterino, star 25 let. Bil je ambiciozen notar, ki je delal v Firencah. Dokumenti pričajo o tem, da je bil julija 1451 na počitnicah, kar se ujema s časom, ko je Caterina zanosila. Ker naj bi se poročil, Kemp meni, da je njegova družina Caterini priskrbela skromno doto. To bi tudi pojasnilo, kako se je lahko, ko pa je bila sama brez vsega, kar hitro poročila z lokalnim kmetom Antoniem di Pierom Butijem.

Kemp upa, da bo njegova knjiga "naredila konec popolnoma neverjetnim mitom o Leonardovem življenju".

Uomo universale
Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci je bil ustvarjalni genij in poosebljenje renesančnega univerzalnega človeka, ki v eni sami osebi združuje umetnika in znanstvenika. Po načelu "znati opazovati" je proučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Zapustil je številne znanstvene beležke, napisane v zrcalni pisavi. Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela.

Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli 1474), Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495—97) in Mona Liza (1503—06).