Aškerčevi priznanji, ki jih skupaj z nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije, sta prejeli Meta Matijevič in Andreja Klasinc Škofljanec. Najboljše prispevke nagrajujejo arhivski delavci vsaki dve leti, nagrado pa so poimenovali po Antonu Aškercu, pesniku in prvemu ljubljanskemu mestnemu arhivarju.
Slavnostni govornik France M. Dolinar je na podelitvi med drugim opozoril, da bo treba zakonsko zaostriti "rodoslovno manijo", da matične knjige oziroma arhivskega gradiva ne bodo dobivali v roke tisti, ki ga ne znajo uporabljati in ki do njega nimajo spoštljivega odnosa. Vprašljivo se mu zdi tudi hranjenje osebnih podatkov zgolj v digitalni obliki, saj nihče ne more zagotoviti trajnosti nosilcev digitalnega zapisa. Sam meni, da se je papir kljub svojim pomanjkljivostim izkazal za najbolj zanesljivega.
Nagrado in priznanji sta podelila predsednica Arhivskega društva Slovenije Mirjana Kontestabile Rovis in predsednik komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj Drago Trpin.
Širjenje zavesti o potrebi ohranjanja gradiva
Inštitut Studia Slovenica prejme nagrado, ker mu je uspelo ohraniti pred uničenjem in pozabo arhivsko gradivo, ki je nastajalo pri delovanju slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in v zamejstvu. To mu ni uspelo le z neutrudnim pridobivanjem arhivskega gradiva in njegovim publiciranjem, ampak tudi z vztrajnim opozarjanjem in prepričevanjem slovenskih izseljencev, da je treba gradivo ohraniti in omogočiti njegovo uporabo raziskovalcem. Kot zasebno ustanovo je Studio Slovenica leta 1957 v Washingtonu osnoval Janez Arnež s prijatelji.
Meta Matijevič je nagrajena za monografijo Novomeške hiše in ljudje, pripravljeno na podlagi bogatih arhivskih virov. Kot je zapisano v utemeljitvi, pomeni zaradi obsežne uporabe virov njena knjiga pomemben prispevek k poznavanju zgodovine Novega mesta. Matijevičeva, ki je že več kot dve desetletji zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je svoje delo s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja razdelila na dva dela. Prvi obsega predstavitev virov in v pregledna poglavja razdeljene različne teme iz preteklosti mesta, drugi del pa je posvečen katalogu hiš, kjer je izčrpno predstavljenih več kot 270 stavb in z njimi povezanih ljudi.
Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica
Andreja Klasinc Škofljanec prejme priznanje za Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica. Kot pojasnjujejo v utemeljitvi, je bilo arhivsko gradivo ob prihodu v Ljubljano v povsem neurejenem stanju in kot tako za raziskovanje neuporabno. Leta 1999 se je v skrb za ureditev tega gradiva vključil Arhiv RS, kjer je Klasinc Škofljančeva zaposlena. Začela je gradivo evidentirati in pozneje tudi urejati in popisovati. Rezultat njenega dela je obsežen in kakovosten popis, ki služi kot pomagalo vsakemu uporabniku gradiva in povečuje dostopnost do bogate dokumentacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje