Nagrado so podelili v ljubljanski Mestni hiši na dan slovenskih arhivov. Na podelitvi je bil slavnostni govornik Andrej Hozjan z mariborske univerze, med govorniki pa sta bila tudi ljubljanska županja Danica Simšič in predsednica arhivskega društva Mira Hodnik.

Dolgoletna kariera na področju arhivistike
Vladimir Žumer, ki je bil med leti 1993 in 2004 direktor Arhiva Republike Slovenije, trenutno vodi njegov Arhivski center za strokovni razvoj. Vladimir Žumer se je v več kot 30-letni karieri posvetil ocenjevanju dokumentarnega gradiva, o čemer je od leta 1979 naprej napisal številne razprave in članke. Ob njegovem dvajsetletnem delu na področju tovrstnega izobraževanja je nastalo več priročnikov, med katerimi je najpopolnejši Arhiviranje zapisov - priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom (2001).

Prispevek tudi k oblikovanju zakonodaje
Ravno tako je pomemben tudi Žumrov prispevek na področju strokovne obdelave arhivskega gradiva po prevzemu v zgodovinske arhive, saj je v veliki meri pripomogel k standardizaciji arhivskega popisovanja v povezavi s pripravo računalniških programov za popisovanje arhivskega gradiva. Sodeloval je tudi pri pripravi zakonodaje, predvsem zakona o arhivskem gradivu in o arhivih iz leta 1997, v katerega so, tudi po njegovi zaslugi, tedaj vnesli sodobna evropska načela.

Aškerčevo priznanje
Podelili so še Aškerčevo priznaje za objave in popularizacijo arhivskega gradiva, ki ga letos prejme Milko Mikola iz Zgodovinskega arhiva Celje.

Arhivski svetnik Milko Mikola je v svoji karieri postavil temelje vedenja o gospodarski zgodovini ter razsežnosti in bistvu represije totalitarnega političnega režima. V zadnjih desetih letih je o tem objavil pet temeljnih študij, kot urednik pa sodeloval pri treh zajetnih izdajah arhivskih dokumentov.

Iz utemeljitve priznanja
"V zadnjih dveh letih so izšle avtorjeva monografija Zgodovina celjske industrije, samostojna publikacija in razstava Logotipi celjskih industrijskih podjetij, zgodovinska orisa v monografijah o celjski cinkarni in tovarni Etol ter obsežna izdaja virov z naslovom Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje.

Ta opus in odmevnost njegovih del pričata, da je letošnji dobitnik Aškerčevega priznanja dosegel enega svojih ustvarjalnih vrhuncev."