Na fresko, ki krasi steno Pavlove kapele v Vatikanu (Cappella Paolina), je Michelangelo narisal tudi sebe, trdi glavni vatikanski restavrator Maurizio De Luca. Kapelo sicer uporablja papež in ni odprta za javnost, so pa ta teden kljub temu razkrili fresko, katere obnova, ki je stala 3,2 milijona evrov, je bila pravkar končana.

Groteskna upodobitev na svetnikovi koži je dobila "družbo"
Umetnikov portret naj bi bil mož na konju in z modrim turbanom na glavi, ki iz ozadja spremlja križanje sv. Petra. "To je izjemno in ganljivo odkritje," je navdušen De Luca, ki je presenečen nad tem, kako zelo je "novi" Michelangelo podoben tistemu, ki sta ga na svojih portretih upodobila Giuliano Bugiardini in Daniele da Volterra, Giambologna pa ovekovečil z doprsnim kipom. Michelangelo je nekaj takega v tistem obdobju pravzaprav storil še enkrat: svoj portret je skril v fresko na stropu Sikstinske kapele (poslikaval jo je med letoma 1535 in 1541), in sicer v odrto kožo sv. Bartolomeja. Freski v Sikstinski in Pavlovi (ta imena ni dobila po sv. Pavlu, ampak po papežu Pavlu III., ki je njeno gradnjo naročil) sta bili tudi zadnji, ki ju je naslikal.

Kapelo je Michelangelo poslikal med letoma 1542 in 1549, ko je štel že 75 let. Na stenah je upodobil križanje sv. Petra in spreobrnitev apostola Pavla v krščanstvo. Obnova fresk, ki so jo plačali Vatikanski muzeji, se je začela leta 2004. Papež Benedikt XVI. bo obnovljeno kapelo z molitvijo blagoslovil danes zvečer.

Ali z umetnikovega obraza sije žalost?
Direktorju Vatikanskih muzejev Antoniu Paolucciju se freski zdita nekakšen "duhovni testament", zaznamovan z "globoko žalostjo in pesimizmom". "Gledalec dobi občutek, da je skrivnost božje milosti v duši umetnika, ki je bil kristjan, povzročala globoko bolečino, saj je bil priča verskemu razkolu svojega časa, ki ga je mučila reformacija." Restavrirana freska je pozno Michelangelovo delo, ki zaznamuje konec njegovega slikarstva in obrat k arhitekturi in h kiparstvu.

Do nedavnega so nekateri umetnostni zgodovinarji trdili, da Michelangelov avtoportret na sliki sicer je, a drugje: v podobi bradateža s prekrižanimi rokami v desnem spodnjem kotu freske - a je bila ta teorija zdaj dokončno ovržena. Modri turban je namreč zgovoren znak: podoben je pokrivalom, s kakršnimi so se takrat kiparji zavarovali pred prahom na gradbiščih.