To je zares nevsakdanji prizor na ulicah vojnega Bagdada. Skupina iraških umetnikov - sunitov, šiitov, Kurdov in drugih - se je združila, da bi polepšali puste in sive bombne zidove na osrednji bagdadski ulici Saadoun, ki naj bi območje obvarovali pred avtomobilskimi bombami in drugimi napadi. "Freske" na zidovih so tako duhovni kot historični motivi, s prizori iz dobe starodavnega babilonskega kralja Hamurabija.

"Kakšnih 80 iraških umetnikov iz različnih delov države in različnih verskih in etničnih ozadij se je odločilo za sodelovanje pri tej pobudi, da bi prinesli srečo in veselje Iračanom, ki te zidove gledajo povsod in vsak dan in ne morejo glede tega storiti ničesar," je za tiskovno agencijo AP povedal Talib Muhsin, medtem ko je na zid slikal prizor nasada palm z belimi pticami. Pobuda se je pojavila, potem ko se je med Iračani vnela žgoča debata o zidu, ki ga gradijo na drugem koncu Bagdada.

Raste tudi zid okrog sunitske soseske
Ameriška vojska je v začetku aprila naznanila, da gradijo pet kilometrov dolg in skoraj štiri metre visok varnostni zid v Azamijahu, sunitski utrdbi na severu Bagdada, kjer so prebivalci pogosto žrtve maščevalnih napadov šiitskih militantov. Ameriški in iraški uradniki pravijo, da je njihov načrt zaščititi sosesko in da gre za enega varnostih ukrepov, ki so del strategije uveljavljanja t. i. "ograjenih sosesk". Prebivalci in sunitski voditelji pa pravijo, da gre za obliko diskriminacije, ki bo izolirala skupnost.

Muhsin, 42-letni umetnik, ki je diplomiral na iraškem kolidžu lepih umetnosti leta 1987, je povedal: "Ta razstava, ki je največja v Iraku, ima dva cilja: prvi je pomagati Iračanom soobstajati s temi betonskimi pregradami in jih sprejeti v svojem življenju kot nekaj, kar je tam in česar se ne da premakniti - vsaj za zdaj," je dodal. "Drugi cilj pa smo mi, iraški umetniki, hoteli pokazati, da so Iračani kot druge skupnosti, ki ljubijo mir in se hočejo znebiti tega položaja, da bi živeli normalno življenje."
Izgubljeni smisel življenja
Iračani pogosto slikajo po betonskih pregradah, ki so postale dejstvo v prestolnici in drugod po državi od invazije leta 2003, a redko je to preraslo v projekt, piše AP.

Eden najambicioznejših poskusov je bila poslikava zidu okrog bližnje francoske ambasade malo po začetku vojne. Pri stanovalcih je naletel na mešane odzive. Ali Abu Saleh je povedal: "Upamo, da so naša srca lepa kot te slike na zidovih." 33-letni lastnik trgovine Jabbar Abdul-Rahman Tawfiq pa meni, da nekaj barve ne more izboljšati življenja Iračanov: "Dvomim, da lahko kar koli polepša naše življenje ali omili naše trpljenje bolj kot to, da smo izgubili smisel življenja. Te slike ne bodo preprečile avtomobilskih bomb, obcestnih bomb in topovskih izstrelkov, ki ogrožajo življenja nedolžnih ljudi. Mene le spominjajo na lepo in normalno življenje, ki sem ga živel nekoč, a ga ne morem dobiti nazaj."