Charles Pierre Baudelaire (1821-1867) je bil v času življenja kontroverzna osebnost, njegovo ime je postalo sinonim za literarno in umetniško dekadenco. Njegova dela, predvsem Rože zla, so se zapisala med klasike francoske literature. Foto:
Charles Pierre Baudelaire (1821-1867) je bil v času življenja kontroverzna osebnost, njegovo ime je postalo sinonim za literarno in umetniško dekadenco. Njegova dela, predvsem Rože zla, so se zapisala med klasike francoske literature. Foto:
Baudelairovo književno delo obsega poleg pomembnih kritičnih spisov o knjževnosti in likovni umetnosti predvsem pesniški zbirki Rože zla (Les Fleurs du mal, 1857; slovenski prevod 1977) in zbirko pesmi v prozi Pariški spleen (Spleen de Paris, 1869, slovenski prevod 1992), s katerima je zaslovel in utrl pot novoromantični, dekadenčni in simbolistični književnosti. Foto: Wikipedia

Prva izdaja zbirke pesmi Rože zla (Les Fleurs du mal) iz leta 1857 Charlesa Baudelaira z avtorjevim posvetilom so na dražbi v hotelu Drouot v Parizu prodali za rekordnih 775.000 evrov. Na zelo uspešni dražbi je bilo na prodaj 180 predmetov iz zapuščine velikega francoskega dekadenta; med njimi so bila tudi pisma in knjige, vse skupaj pa so prodali za 4.050.000 evrov, kar je dvakrat več od pričakovanj. Kolekcija je sicer pripadala fondu Aupick-Ancelle, ki se je prenašal iz roda v rod med pesnikovimi nasledniki.

Pesniška zbirka Rože zla je izšla v 1.500 izvodih. Posebnost izvoda, ki je bil tokrat ponujen na dražbi dražbene hiše Drouot, pa je ta, da ima tudi pesnikove zaznamke, zaradi česar je bila vrednost ocenjena na od 120.000 do 150.000 evrov. Pred dvema letoma so Rože zla, ki so imele prav tako posvetilo avtorja, prodali pri dražbeni hiši Sotheby's za 560.000 evrov.

Rekordna cena za razmišljanje o samomoru
Baudelairovo pismo njegovemu odvetniku Narcisu Ancelleju, datirano z 30. junijom 1845 in znano kot O samomoru, je doseglo vrednost 225.000 evrov, kar je prav tako rekorden znesek za pismo nekega pesnika. Pred dražbo je bilo ocenjeno na 50.000-70.000 evrov. Na dražbi so bila tudi druga pisma, med njimi velja omeniti pismo francoskega literarnega velikana Victorja Hugoja, kupiti pa je bilo mogoče tudi Baudelairova rojstni list in slovar, ki ga je Baudelaire uporabljal, ko je prevajal dela Edgarja Allena Poeja.

Dokumenti, fotografije in knjige na dražbi so bili nekdaj v lasti Baudelaira, njegove matere Caroline ter njegovega odvetnika in prijatelja Narcissa Ancelleja.